Družba poslovneža Izeta Rastoderja je zdaj tudi uradno največja ločitvena upnica v stečajnem postopku stožiškega gradbinca Grepa. Stečajna upraviteljica Grepa Lucija Klampfer je namreč potrdila, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesla terjatve na družbo Rastoder, ki je tako postala ločitveni upnik na prvem mestu.
V DUTB so potrdili, da je kupec zdaj poravnal vse pogodbene obveznosti. Koliko je Rastoder plačal za nakup teh terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na nakupovalnem središču, v tako imenovani slabi banki v skladu z zavezami iz pogodbe niso želeli razkriti. Grep je Družbi za upravljanje terjatev bank po podatkih iz stečaja dolgoval 114,6 milijona evrov. Te terjatve predstavljajo neplačane kredite, ki jih je Grep dobil za gradnjo nakupovalnega središča, banke pa so pozneje te slabe terjatve prenesle na DUTB. Tam so povedali, da še niso prodali vseh terjatev do družbe Grep
Rastoder poslal Grep v stečaj
Ne glede na to, da je Rastoder šele nedavno uradno postal upnik številka ena, je imel praktično od samega začetka stečaja Grepa, ki ga je jeseni lani sprožila ravno njegova družba, glavno vlogo pri odločanju o usodi Grepa in posredno o usodi nedokončanega nakupovalnega središča v Stožicah. Ko je Klampferjeva želela prodati nakupovalno središče za izhodiščno ceno 20,9 milijona evrov, je denimo Rastoder vplačal milijonsko varščino, a se na koncu dražbe ni udeležil. Varščino naj bi vplačal zato, da bi imel možnost vplivati na potek dražbe, če bi se potencialno pojavil kakšen kupec.
Stečajna upraviteljica je po poročanju Slovenske tiskovne agencije želela ponovno poskusiti prodati nakupovalno središče, vendar ji je Rastoder dal rdečo luč. Klampferjeva je zato sodišču, pred katerim poteka stečaj Grepa, v sredini junija predlagala, naj družbo Rastoder kot ločitvenega upnika pozove k prevzemu Grepovega premoženja, so potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Ravno takšen razplet si je Rastoder obetal, saj je pred majsko neuspelo dražbo nakupovalnega središča za Slovensko tiskovno agencijo izrazil željo, da bi mu stečajna upraviteljica terjatve pobotala z lastništvom nepremičnin. Sodišče o omenjenem predlogu Klampferjeve še ni odločilo, njen predlog pa ni več objavljen na Ajpesu. Na sodišču so pojasnili, da je bila ta objava naknadno umaknjena, ker predlog upraviteljice ni bil popoln.
Občini Pirova zmaga
Iz javno dostopnih dokumentov je razvidno, da je sodišče soglašalo, naj stečajna upraviteljica Grepa sklene sodno poravnavo z Mestno občino Ljubljana. Ta je v stečaju Grepa prijavila več terjatev. Najvišja je znašala 25 milijonov evrov in je predstavljala pogodbeno kazen, ker po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu Grep ni dokončal javnega dela. Ravno to terjatev je Klampferjeva prerekala s pojasnilom, da je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude in ne za primer neizpolnitve pogodbenih zavez.
Klampferjeva se je bila zdaj pripravljena pogoditi z občino, ker je ugotovila, da obstajajo primeri sodne prakse, v katerih so upniki upravičeni do pogodbene kazni tudi zaradi neizpolnitve zavez, in ker se želi izogniti dodatnim stroškom, ki bi nastali, če bi ta problem z občino razčiščevala na sodišču ali v postopku arbitraže.
V zameno bo občina umaknila vse priznane podredne terjatve, ki jih je prijavila v stečaju Grepa. A ne glede na sklenjeno poravnavo, občina skoraj zagotovo ne bo videla niti evra od teh priznanih 25 milijonov pogodbene kazni. Kot je razvidno iz sklepa sodišča, upraviteljica predvideva, da glede na obseg stečajne mase in višino zavarovanih upniških terjatev, ki imajo prednost pri poplačilu, »splošne stečajne mase za poplačilo navadnih upnikov ne bo«.
