Potem ko je lani prišla v javnost informacija, da je družba Rastoder kupila terjatve Gorenjske banke in SID banke, ki sta Grepu dali kredit za gradnjo v Stožicah, so se začela ugibanja, kakšne načrte ima večinski lastnik in direktor Izet Rastoder z nedokončanim nakupovalnim središčem v Stožicah. Iz uprave družbe so zdaj vendarle potrdili, da si prizadevajo postati lastnik nepremičnin v Stožicah.
Zagotovili so, da je o nadaljnjem razvoju Stožic še prezgodaj govoriti, a da imajo v pripravi projekte, ki vključujejo različne možnosti. »Vendar teh načrtov, dokler ne postanemo lastniki nepremičnin v Stožicah, žal ne moremo razkrivati,« so pojasnili svojo skrivnostnost.
Načrti za gradnjo hotela v Stožicah
Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi si družba Rastoder prizadevala za gradnjo hotela v Stožicah. Da bi bilo zraven nogometnega stadiona dejansko mogoče zgraditi hotel, je januarja v intervjuju za Dnevnikov Objektiv potrdil ljubljanski podžupan Janez Koželj. Pojasnil je, da bi bilo za gradnjo hotela v sklopu Stožic najprej treba ustrezno spremeniti občinski prostorski načrt. Ali je družba Rastoder na Mestni občini Ljubljana vložila pobudo za spremembo prostorskega načrta, ki je prav zdaj v postopku ponovnega spreminjanja, v upravi družbe niso niti potrdili niti zanikali.
Koželj je v omenjenem intervjuju tudi povedal, da možnost gradnje hotela v sklopu centra v Stožicah vidi kot »neke vrste cepič, ki lahko da projektu nov vzgib«, in da bi po njegovem mnenju Rastoder s hotelom lahko privabil investitorje za stoženski projekt.
Prodaja Grepovih nepremičnin predvidoma aprila
Stečajna upraviteljica Grepa Lucija Klampfer namerava še ta mesec pripraviti predlog za prodajo nakupovalnega središča v Stožicah, prva javna dražba pa naj bi bila aprila. Pričakovati je, da bo ob primerni izhodiščni prodajni ceni nepremičnine kupila prav družba Rastoder. Ob tem velja omeniti, da namerava stečajna upraviteljica nedokončane nepremičnine prodajati brez veljavne pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana, ker bo tako s prodajo nepremičnin lahko pridobila višjo kupnino. Tržna vrednost nedokončanega trgovskega središča brez pogodbe z občino je bila ocenjena na 43 milijonov evrov. Če bi se pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ohranila, bi tržna vrednost objektov znašala le 20,9 milijona evrov.
Za občino Ljubljana pa odstop stečajne upraviteljice od pogodbe pomeni, da bo morala z lastnimi proračunskimi sredstvi poravnati stroške dokončanja javnega dela Stožic. Na gradnjo še čaka 600 parkirnih mest, dodatni uvozi oziroma izvozi iz parkirne hiše ter ogrevalno nogometno igrišče in park na strehi nakupovalnega središča.
Pri družbi Rastoder smo želeli tudi preveriti podrobnosti dogovora o odkupu 84 milijonov evrov terjatev do Grepa, s katerimi upravlja Družba za upravljanje terjatev bank. Tako kot pri tako imenovani slabi banki so bili tudi v upravi Rastoderjeve družbe redkobesedni. Dejali so le, da so »pogovori z Družbo za upravljanje terjatev bank stvar pogodbenih partnerjev in dobra poslovna praksa nas zavezuje, da podrobnosti ne razkrivamo«. A nakup teh terjatev po domnevno zelo nizki ceni bi bil za Rastoderja izjemen posel, saj bi nato kupnino za nakupovalni center dejansko plačal samemu sebi.
Bo Rastoder (pre)prodal tudi Stožice?
Še vedno pa je nejasno, ali bo po nakupu nepremičnin zasebni del Stožic dokončala kar Rastoderjeva družba ali pa bo nedokončani objekt prodala, podobno kot je storila z gradbeno jamo propadle družbe S1 na Bavarskem dvoru. Takrat je družba Rastoder v stečajnem postopku S1 za 1,7 milijona evrov kupila zemljišče z gradbenim dovoljenjem in projektom, nato pa ga je čez približno pol leta za milijon evrov več prodala Delti Holding v lasti srbskega poslovneža Miroslava Miškovića. Posel z Delto je Rastoder opravil prek družbe Bavarski stolp. Delta zdaj na tem zemljišču gradi hotel InterContinental s petimi zvezdicami, ki naj bi ga srbska družba odprla jeseni. Ker je družba Rastoder oktobra 2015 ustanovila podjetje Trgovsko mesto, se ugiba, ali namerava poslovnež Izet Rastoder nedokončani projekt v Stožicah po nekoliko višji ceni prodati drugemu vlagatelju.
