Robert Mašić približno dve leti prodaja revijo Kralji ulice, večinoma na Vrhniki, v Domžalah, Kamniku in Grosupljem. Delo mu gre dobro od rok, kajti je eden najuspešnejših od 130 prodajalcev. Na dan proda okoli 40 izvodov, odvisno od dela leta. Prizadevnost se mu je obrestovala, kajti s prvim junijem je postal prvi prodajalec Kraljev ulice z redno zaposlitvijo za eno leto s polovičnim delovnim časom.
Društvu Kralji ulice je uspelo ponuditi dve takšni zaposlitvi s pomočjo sorodne organizacije BISS iz Münchna, ki jim je donirala deset tisoč evrov. Drugemu prodajalcu, ki bo prav tako zaposlen, še urejajo dokumentacijo. »S predstavnico BISS, ki sicer zaposluje okoli sto socialno ogroženih uličnih prodajalcev časopisov, smo se večkrat srečali na mednarodnih kongresih cestnih časopisov. Izpostavila je možnost, da bi nam pomagali koga zaposliti,« je dejala Mirjam Gostinčar iz Kraljev ulice. Priložnost so zgrabili z obema rokama, čeprav je zagon projekta terjal nekaj iznajdljivosti.
Želijo si več donatorjev
Ker podarjeni znesek ne zadostuje za pokritje stroškov obeh zaposlitev, so vzpostavili takšen sistem, da redno zaposleni prodajalec založi denar (evro za izvod) za 300 časopisov na mesec oziroma 3600 na leto, kar se mu ob prodaji povrne. To je hkrati norma. Za Roberta Mašića ta ne bi smela predstavljati prevelikega zalogaja, kajti je eden redkih, ki jo je že do zdaj z lahkoto presegal. »Ker je zagonskih sredstev premalo za plačo, žal drugače kot s takšnim sistemom ni šlo. Ljudi smo izbirali glede na število izvodov, ki so jih prodali do zdaj, in glede na osebno situacijo,« je povedal Goran Jaćimović iz Kraljev ulice. Želijo si, da bi bil to le začetek dolgoročnega projekta. Da bi v prihodnjih letih dobili več donatorjev. Tako zaposlenim ne bi bilo treba založiti denarja za 300 izvodov in bi lahko zaposlili več ljudi.
Podoben model že imajo, kajti posredovalnica Stara roba, nova raba, ki je organizirana kot zavod in prav tako deluje po načelih socialnega podjetništva, nekaj let za polovični čas zaposluje dva človeka. »Za posredovalnico smo zagonski denar dobili iz evropskega socialnega sklada. Zdaj pogrešamo podporo države. Zakon in strategija o socialnem podjetništvu sicer sta, finančne podpore pa ni,« je pojasnila Luna Jurančič Šribar in dodala, da bi jim veliko pomenilo že, če jim ne bi bilo treba plačevati najemnine. Zdaj posredovalnica po tržni ceni ljubljanski občini plačuje 600 evrov najemnine za prostore na Poljanski cesti, še dvesto evrov plačajo za skladišče.
Našel je uspešno prodajno strategijo
Medtem ko v društvu Kralji ulice razmišljajo, kako bi dolgoročno razvili socialno podjetništvo, se je Robert Mašić znašel v novem položaju. Čeprav bo zaslužil približno toliko kot prej, je sprememba precejšnja. »Ne počutim se več kot brezdomec. Prej so mi mimoidoči še vedno lahko navrgli kakšno zmerljivko, na primer, da sem lenuh. Zdaj pa imam kartico, na kateri piše, da sem zaposlen. Bolj stabilen sem. Vse drugo je tako kot prej.« Kmalu bo šel lahko na dopust, z dekletom si želi na morje, teče mu delovna doba, ima pravico do bolniške in regresa, ni mu več treba hoditi na center za socialno delo. Pri svojem delu je uspešen. Ugotovil je, da je dobro prodajati na več mestih, zato se iz Ljubljane vsak dan z avtobusom odpelje v enega od štirih bližnjih krajev. »Če ves čas stojiš pred isto trgovino, ne boš veliko prodal. Če te ljudje vidijo trikrat ali štirikrat na mesec, je to znosno in jim ne najedaš. Ljudje časopis kar veliko kupujejo. Na začetku so spraševali, kako to, da sem prišel v njihov kraj. Zdaj imam redne stranke,« je razložil svojo strategijo.
