Klemen Klemen, Zlatko in RecycleMan, velika trojica hip-hopa, ki so vsak zase zaznamovali slovensko rapersko sceno, so v projektu Trije kralji združili moči in hip-hop sceno iz zatohlih klubov preselili na slovenske gradove. »Vsi smo enakopravni in vsi si zaslužimo enak prostor za predstavitev svojega ustvarjanja,« Zlatko pravi o rapanju na šestih slovenskih gradovih, kjer boste ob ritmih treh velikanov slovenske hip-hop scene lahko uživali od konca maja do srede septembra.

»Vsak od nas ima svojo zgodbo, a je hip-hop veliko morje, raperji pa reke, ki se zlivamo vanj,« energijo trojke opiše najmlajši med njimi, Zlatko. »Zelo dober 'vibe' smo imeli,« je o prvem koncertu v Brežicah povedal Klemen Klemen. »Na koncu smo skupaj odigrali še komad V mestu nekaj dogaja in zdelo se je, kot bi nazaj zavrtel čas,« je nostalgičen Klemen.

Od Leve scene do Svet je lep

RecycleMan je kot Ali En namreč leta 1994 izdal album Leva scena (pri eni od pesmi je sodeloval tudi Klemen), s katerim se je za mnoge začelo rapersko štetje pri nas, Zlatko pa je, samo za primerjavo, s prvim albumom Svet je lep na sceno privihral šele leta 2007. Vsak od njih je torej predstavnik druge generacije te zvrsti glasbe, zaradi česar je tudi občinstvo na njihovem 3v1 koncertu temu primerno starostno mešano. »En zajame en krog ljudi, drugi drugega. A je ravno prepletanje različnih ljudi čar te turneje. Na koncu pa smo vendarle vsi trije vpeti v isto družbo,« doda Zlatko.

»S tem projektom opozarjamo, da se na gradovih pri nas zelo malo dogaja,« pravi Dalaj Eegol (RecycleMan). »Vsi ti gradovi imajo zelo zanimivo zgodovino, nekoč se je vse dogajalo tam. Res so v cerkvah potekale pridige in splošno obveščanje raje, gradovi so bili malce bolj ekskluzivni. Koncerti na gradovih po svetu niso nikakršna novost, največja imena v zgodovini glasbe so ljudi navduševala v kamnitih utrdbah, pri nas pa se zdi, kot da šele zdaj odkrivamo toplo vodo,« se smeji Dalaj. »Rap spada v natanko tako okolje. Vsi smo enakopravni, vsi si zaslužimo enak prostor za svoje nastope. Rap ni nič manj pomemben ali manj vreden kot katerakoli druga glasbena zvrst,« se že skoraj jezi Zlatko.

Svoboda je, da pišeš, kar čutiš

Meja si ne postavljajo ne pri prostoru za nastop ne pri ustvarjanju glasbe. »Poskušam jih ne imeti,« razloži Klemen. »Treba je namreč pisati po občutku in ne razmišljati o tem, ali si kje prestopil kakšno mejo. S tem se daješ v kalup. Svoboda je namreč ravno to, da pišeš, kar čutiš točno v tistem trenutku,« je Klemnovo vodilo pri ustvarjanju. »Problem je zgolj, da ljudje nočejo poslušati resnice, saj so navajeni na laž. Sam sebe vidim kot ogledalo družbe, kar nekateri razumejo, drugi pa se jezijo in kritizirajo moje delo. Boj za enakopravnost je srce hip-hopa. Morda bi mnogi raje videli, da bi rapali o marihuani, alkoholu, zabavah ali seksu, a ne gre za to. Gre za spodbujanje in motiviranje mladih, ki jim poskušamo sporočiti, da ni vse tako hudo in slabo, kot se morda na trenutke zdi. Da je zares vsakdo sam svoje usode krojač ter da se vse lahko uresniči, če si to zares želiš in za to garaš,« je pozitiven Zlatko.

Najmlajše občinstvo na turneji Trije kralji privlači Zlatko, zagotovo pa prav vsak od njih pozna tudi kultne hite Dalaja in Klemna – Sirni & mesni (oda bureku), V mestu nekaj dogaja, Keš pičke in Šnopc. Da bi privabili še več mladine, ki bi si lahko na koncertu privoščila še kakšno pijačo ali majico, so znižali tudi ceno vstopnic, ki so v predprodaji tako na voljo po deset evrov. »Nočemo biti na voljo zgolj tistim, ki imajo več denarja. Pa tudi začenjamo malo bolj zgodaj, da lahko starši pridejo na koncert s svojimi otroki,« pojasni Dalaj.

Za njimi sta dva koncerta, na Brežicah in v Slovenj Gradcu (petkov v Kamniku je bil zaradi bolezni odpovedan), sledi pa še zasedba gradu Fužine v Ljubljani (23. junij), Rajhenburga v Brestanici (5. avgust), gradu v Žužemberku (19. avgust) in Ormožu (16. september). Na vseh nastopih jim sledi videoprodukcijska ekipa, ki dokumentira dogajanje za odrom. »Gre za nekakšno tiho pričo, nevtralno opazovanje projekta, ne snemamo pa pravega dokumentarnega filma,« sklene Dalaj Eegol.