Football tekme v Gorici.
(…) Polčas 2 : 0 v korist Ljubljane. Drugo polovico začno Lahi, a kmalu zgube žogo, ki se je polasti naša desna zveza. (…) Lahi samo branijo in postajajo skrajno nervozni in zato narede v 40 minuti roko, vsled česar diktira sodnik 11 metrovko. Iz te je sledil peti in zadnji gol, tako, da je bil definitiven rezultat tekme 5 : 0 v korist Ljubljane. Slovenski dijaki so naše igralce burno aklamirali, Lahi pa so grozili sodniku, kot da bi on s svojo objektivnostjo zakrivil poraz Lahov. (…)
Druga tekma. Takoj zatem se je vršila tekma med goriškimi Slovenci in koperskimi Lahi, ki so pa imeli v svojem moštvu enega Ogra in tri najboljše igralce iz tržaškega kluba Edera. Še pred tekmo so govorili, da nabijejo Slovence 6 : 0, a slučaj je hotel drugače. (…) Vedno temperamentneje se je razvijala igra, vedno siroveje pa so se obnašali tudi Lahi, ki so grozili sodniku, kakor hitro je diktiral Lahom kazen za kak prestopek. V 25 minuti strele Lahi prvi gol, a kmalu mu sledi tretji slovenski gol, nedvomno najkrasnejši v celi igri. (…)
Te tekme so pokazale, da zna srednješolsko dijaštvo tudi ustvariti nekaj pozitivnega in z veseljem jih bo pozdravljala Ljubljana, kadar prirede zopet kako tekmo. Njih zasluga je tudi, da rase zanimanje za football šport med Slovenci, kar kaže ustanovitev slovenskega football-kluba.
Jutro, 11. junija 1911
Footbalska tekma v Kranju.
(…) Pri Kranjčanih pa se je pokazalo precejšnje praktično znanje, a pomanjkanje teorije. Napadalci uhajajo predaleč nazaj in zato ne morejo izrabiti dolgih strelov svojih branilcev in vrhutega mešajo igro. Kombinacija v osnovi ni bila slaba, vendar se naj po možnosti vedno oddaja naprej, ker je v drugem slučaju možnost, da dobi žogo nasprotnik. (…) Ta prva tekma pa je lepo znamenje napredovanja footballšporta med slovenskim dijaštvom.
Jutro, 1. julija 1911
Football-šport in Slovenci.
(…) Na kontinentu slove kot najboljši igralci Švedi in Holandi, kot zmagalci iz zadnjih mednarodnih tekem pa so izšli Čehi, ki danes prednačijo ne le v Avstriji, temveč v celi Evropi. (…)
Preden pa hočemo Slovenci govoriti o splošni slovanski zvezi, zadene nas težka naloga, odstraniti v slovenski javnosti predsodke, ki vladajo proti tako koristnemu in zdravemu football športu. To je otežkočeno že vsled tega, ker so vsi nasprotniki lajiki, ki še nikdar prave tekme niso videli. Zanimanje za football so zanesli v Ljubljano Nemci, ki so okrog leta 1898. osnovali svoj klub in imeli precej lepo igrišče za Bežigradom. (…)
Vendar je pa razvoj ovirala nerodnost pri igranju in zato je že prihodnje leto jurist Bloudek zbral okrog sebe nekak klub najboljših igralcev in tekom kratkega časa se je pokazal uspeh organiziranega dela. To moštvo je namreč nabilo nemške srednješolce, ki so sloveli za najboljše igralce v Ljubljani. Naglo pa se je povzpel football-šport kvišku, ko je vodstvo šolskih iger prevzel dr. Jos. Tominšek. Glavna njegova zasluga je bila pridobitev novega igrišča, ker je bilo staro premajhno. Ljubljanski občinski svet je dovolil na njegovo prošnjo uporabo sedanjega igrišča. (…)
Pod vodstvom dr. Tominška se je dijaštvo organiziralo v samostojen klub in vzpričo lepih uspehov ljubljanskega moštva lahko rečemo, da ljubljansko moštvo ne bo pozabilo dr. Tominška, dokler se bo igral football, in to tem manj vzpričo raznih starokopitnežev, ki po ljubljanskih zavodih preganjajo vsako zdravo gibanje. Cela stvar je jako smrdljivo poglavje iz knjige modernega vzgojeslovja na slovenskih srednjih šolah, katerega ne bomo rešetali na tem mestu. Dijaštvo pa je znalo zainteresovati za football-šport tudi slovensko javnost in neposredno po tržaški tekmi se je začelo govoriti o slovenskem football klubu. Ideja se je nepričakovano hitro izpeljala, ustanovil se je slovenski football klub »Ilirija« v Ljubljani. To vam je bilo takrat smeha… »Taki stari osli se bodo podili okrog!« S temi besedami je pozdravila slovenska javnost ta korak nekaterih odločnih in energičnih ljudi, ki so pričeli trenirati ne oziraje se na pikre in puhle opazke teh in onih.
In danes je že veselje pogledati, kako lepo so v tem kratkem času napredovali posamezni člani v trainingu. Napredek je zasiguran. In vendar je naloga, ki pripada prvemu in edinemu slovenskemu football klubu, težka. V prvi vrsti mora premagati težkoče v sebi samem. Training zahteva vztrajnosti in potrpežljivosti – in te dostikrat manjka.
Jutro, 3. julija 1911
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
