Migracije niso nič novega. V 19. in 20. stoletju so se za zapuščanje svojih domov odločali številni Evropejci in odhajali iskat boljše življenje v Ameriko. Med njimi so bili tudi mnogi Slovenci. Ta pojav je doživel tri vrhunce. Kot prvega zgodovinarji omenjajo zadnja desetletja pred prvo svetovno vojno, kot drugega obdobje med obema vojnama (takrat so odhajali zlasti v Francijo, Belgijo, na Nizozemsko, v Nemčijo in Argentino) in kot tretjega šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Glavni razlog je bil beg pred revščino, kajti podeželske kmetije niso zmogle preživljati vseh lačnih ust, v mestih pa je bilo za vse premalo tovarn. Ko je neki pisec v klerikalnem časniku Slovenec poskušal prikazati, da bi se z drugačnim načinom gospodarjenja dalo obdržati doma velik del ekonomskih migrantov, so v liberalnem Slovenskem narodu po stari navadi začutili, da je treba udariti nazaj.
Ganite se naši zastopniki!
Pomagajte pozabljeni Dolenjski.
Našim deželnim in državnim poslancem, vis. c. kr. deželni vladi in trgovski in obrtni zbornici v resen prevdarek.
Kdor ima za naše ljudstvo kaj srca, mora z grozo opazovati velikansko izseljevanje našega ljudstva v Ameriko. Ni ga dneva, da bi naši časniki ne poročali o mnogoštevilnih izseljencih, ki se vidijo na ljubljanskem kolodvoru. In odkod so ti izseljenci doma, katere časniki »Kranjce« imenujejo? Vsi ti »Kranjci« so skoraj izključno sami Dolenjci. Gorenjcev gre primerno sila malo v Ameriko, ker imajo doma lahko obilo zaslužka, in kadar kdo izmed njih odpotuje, potuje preko bližnjih gorenjskih postaj in ne preko ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko. (…)
Krivična sestava trgovske in obrtne zbornice: – Cela Dolenjska brez zastopstva!
To je kričeča krivica, in ni se potem čuditi, ako nas pri narodnem volilnem odboru tako bagatelizirajo, da se za take splošne naprave nam Dolenjcem, katere bi bile v stanu izseljevanje našega ljudstva vstaviti in mu doma dati potrebno eksistenco pri nastalih obrtih in trgovini, popolnoma nič ne stori. (…)
Nedvignjeni zakladi.
Ker je na Dolenjskem mnogo dobre rude, bi mogla vlada pospeševati vstanovitev kake velike železne livarne v bližini Št. Janških rudo- in premogokopov s tem, da bi odkup raznih večjih železnih predmetov zagotovila in vožnino po železnicah primerno znižala. (…)
Oglejmo si dolino Krke od nje izvira do Soteske! V tej dolini se nahaja okoli 40 večjih ali manjših slapov Krke, kateri vsi bi se dali izkoristiti s pomočjo turbin za tovarniška in druga obrtna podjetja; (…)
–K in mnogo njegovih somišljenikov.
Slovenec, 22. aprila 1903
Zakaj tako?
V »Slovencu« z dne 25. aprila je objavil novomeški trgovec K daljši spis o revi in bogastvu Dolenjske. Uredništvo »Slov. Naroda« tega spisa ni hotelo objaviti, uredništvo »Slovenca« pa je bilo veselo, da zamore kaj tiskati o premogu, o železnini, o cinku in razkriti baje strašne krivice, ki se gode Dolenjcem po kranjski trgovski in obrtni zbornici.
Uredništvo »Slovenca« ni spoznalo, da objavlja s tem spisom obtožbo obrtnika, ki neposredno toži kat. duhovenstvo in njega gospodarsko politični sistem, da je grobokop Slovenstva. (…)
Slovenci vidimo, kako drugi narodi napredujejo in vidimo naše zastajanje. Ali mi ne raziskujemo uzrokov tega zastajanja tako, kakor bi morali. Ako bi to storili, ne bi javkali, narmanj pa v »Slovencu«. (…)
Slovenski narod, 2. maja 1903
Zakaj tako?
(Odgovor na dopis v »Sloven. Narodu« z Dolenjskega z dne 2. maja 1903. pod tem naslovom).
Gospod dopisnik Narodov! Zakaj ste vsuli na Vaše razdirovalno rešeto moj popolnoma pošteno pisani članek v podobi apela na deželno vlado, naše ljudske zastopnike in trgovsko zbornico, in ga sedaj v javnosti rešetujete? Kaj hočete s tem doseči? (…)
G. dopisnik Naroda! Jaz članka nisem pisal, da bi ga Vi ali kdo drugi v cape trgal. Namen mojega članka je bil, merodajne faktorje opozoriti na žalostno stanje večine našega dolenjskega ljudstva, in jim povedati, kaj naj se v obrambo razstočega siromaštva in iz tega sledečega izseljevanja stori. (…)
Kakor sem že povedal, se jaz v politiko ne utikujem in naravnost obsojam sedanje časniško bratomorno klanje. (…)
Slovenec, 15. maja 1903
Reva in bogatstvo Dolenjske.
Gospod »–K.–« trgovec v Novem mestu, je svoj čas poslal uredništvu »Slov. Naroda« obširen spis o revi in o bogatstvu Dolenjske. »Slov. Narod« je ta spis odklonil. Gospod »–K.–« je to razpravo na novo spisal in jo zdaj poslal »Slovencu«. Ta je ta spis obelodanil in mu še dodal nekaj soli proti liberalcem.
Ta spis popisuje nas Dolenjce kot velike reveže, Dolenjsko samo pa kot zakladnico velikanskih bogatstev. Na dolgo se zlasti popisuje bogatstvo na blestečem premogu, na železni rudi, na cinku ter na vodnih žilah Krke. Erzberg pri Ljubnu ni nič proti hribom okoli Št. Janža, slapovi Niagare so igrača proti slapovom Krke. In kar 40 tacih slapov ima Krka.
Tej naivni bahariji so se ljudje deloma smejali, deloma so se jezili. V odgovor na to bajko o silnem bogatstvu Dolenjske smo spisali članke »Zakaj tako.« Z njimi smo hoteli »Slovencu« dokazati, da se je vrezal, ko je objavil razpravo gosp. »–K.–« zakaj, če bi bila Dolenjska taka zakladnica bogatstev, potem je revščina na Dolenjskem največja sramota katoliškega duhovništva, ker to duhovništvo je vladalo in vlada slovenski svet, pa je sredi blestečega premoga in bogatih rud izredilo same kulije. (…)
Slovenski narod, 20. maja 1903
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
