Utemeljil jo je z nasprotovanjem kubanskemu režimu in ne tamkajšnjim prebivalcem. Trump je že v predvolilni kampanji kritiziral prehitro normalizacijo meddržavnih odnosov, ki jo je sprožil Barack Obama tudi s pomočjo papeža Frančiška, ni pa se odločil za popolno blokado napredka, ki je bil pred letom dni dosežen po polstoletni ameriški blokadi otoka. Američani bodo morali znova plačati veliko več za obisk Kube, ker bodo individualna potovanja prepovedana, skupinska pa mogoča le pod vodstvom ameriških podjetij. Prepovedane so tudi finančne transakcije s kubanskimi podjetji, povezanimi s tamkajšnjimi varnostnimi silami in vojsko, kakršno je državna Gaesa, ki vodi hotele, restavracije in turistične prevoze. Trumpova administracija ne ukinja veleposlaništva v Havani ter šele vzpostavljenih letalskih in ladijskih turističnih povezav in ne namerava znova prepovedati vnosa nekaterih dobrin, kot so cigare in rum za osebno rabo, če denar ne bo pristal v rokah režima, zagotavlja pa, da sankcije proti Kubi ne bodo ukinjene, dokler tam ne bodo izvedene svobodne volitve.