Predlog v Evropi ni novost, saj se razvite države srečujejo s problemom vse manjše fizične aktivnosti otrok, posledično pa so izpostavljeni debelosti in v kasnejšem obdobju tudi s tem povezanimi boleznimi. Kot pravi Štrumbelj, gre za poskus, da bi bilo vsem osnovnošolcem dostopnih pet ur aktivnega gibanja, ki bi jih ponudila šola, ob rednem programu telesne vzgoje pa bi se učenci o dodatnih dveh ali treh urah odločali sami.
»Aktivnosti v to smer potekajo. Preverili smo infrastrukturo, ki jo je dovolj, za otroke pa v tem vidimo razbremenitev, saj se te ure ne bodo ocenjevale in prav zato pričakujemo, da bomo tako privabili tudi večje število učencev,« še pravi prvi operativec države na področju športa, ki ocenjuje, da ima Slovenija trenutno za to dejavnost tudi že dovolj usposobljenih pedagogov, ki zdaj pomagajo v podaljšanem bivanju, po novem pa bodo počeli tisto, za kar so usposobljeni.
