»Čas še ni zrel za takšno odločitev.« To je v preteklih mesecih evropski komisar za migracije, državljanstva in notranje zadeve Dimitris Avramopulos ponavljal znova in znova, ko so ga spraševali, kdaj bo komisija sprožila postopke proti tistim državam članicam, ki ne izvajajo premestitvene sheme in ne sprejemajo prosilcev za azil iz Grčije in Italije. Včeraj je Avramopulos ubral drugačne strune. »Dovolj je zavlačevanja in razprav. Zdaj je čas za ukrepanje,« je poudaril ob oznanilu, da komisija zaradi nespoštovanja notranjega pravnega reda EU pri preseljevanju prosilcev za azil uvaja postopke proti Poljski, Madžarski in Češki.
Cilj premestitvene sheme je težko uresničljiv
Danes bodo tako v vseh treh prestolnicah dobili pisma, v katerih jih evropska komisija seznanja z uvedbo postopka zaradi kršenja skupnega pravnega reda. To še ne pomeni, da jim bodo takoj odvzeli glasovalne pravice v Svetu, izrekli globo ali odvzeli sredstva iz kohezivnih skladov v novi finančni perspektivi EU od leta 2020 naprej. Jih torej kaznovali na načine, ki so bili v preteklih mesecih najpogosteje omenjani kot sankcije za kršiteljice sheme. Vlade v Varšavi, Budimpešti in Bratislavi bodo lahko v naslednjih dveh mesecih komisiji odgovorile, zakaj ne izvajajo premestitvene sheme. Bruselj jih bo, če z odgovori ne bo zadovoljen, lahko pozval k dodatnim pojasnilom. Če tudi po drugem odgovoru iz prestolnic komisija ne bo prepričana in države še vedno ne bodo izvajale sheme, se lahko spor preseli na evropsko sodišče.
Shema za premeščanje prosilcev za azil je eden od temeljnih kamenčkov v mozaiku migracijske politike Evropske unije. Prav ob njej se je po migracijski krizi leta 2015 pokazala premajhna solidarnost med državami članicami. Od septembra 2015 bi morali v dveh letih v druge države članice preseliti 160.000 prosilcev za azil, da bi zmanjšali velik migracijski pritisk na Grčijo in Italijo. Dejansko je bilo doslej preseljenih nekaj manj kot 21.000 oseb, saj so tudi druge države članice sprejele precej manj prosilcev za azil, kot je bilo dogovorjeno. Kljub temu komisar Avramopulos optimistično vztraja, da shema deluje in da je cilj s sodelovanjem vseh držav članic mogoče doseči v naslednjih treh mesecih.
Za sistem preseljevanja prosilcev za azil iz Grčije in Italije so se dogovorili poleti julija 2015 na zasedanju evropskega sveta, vendar so vse članice višegrajske četverice (Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška) glasovale proti temu sklepu. To pa ne pomeni, da zanje ne velja.
Medtem ko Poljska in Madžarska nikakor ne želita sprejemati prosilcev za azil in sploh nista dali nobene ponudbe za njihovo sprejetje, sta Slovaška in Češka sprejeli peščico: Bratislava 16 in Praga 12 prosilcev za azil. Slovaška se je uvedbi postopka komisije izognila, ker je obljubila sprejetje novih prosilcev za azil. Češka pa je bila v shemi neaktivna že leto dni, zato se postopku ni mogla izogniti.
Komisija lahko prekine postopek, če si države premislijo
Evropska komisija je ukrepala tik pred obravnavo premestitvene sheme na evropskem sodišču v Luxembourgu, pri katerem zaradi načina preseljevanja prosilcev za azil Madžarska in Slovaška tožita evropsko komisijo. Avramopulos je prepričan, da bodo stališča komisije zdržala presojo sodišča.
Prvo mnenje o shemi bo generalni tožilec podal konec julija. Običajno je sodba sodišča skladna z njegovim mnenjem. Komisar Avramopulos je sicer dopustil možnost, da komisija prekine postopek proti trojici držav, če bi te spremenile stališča do premestitvene sheme.
