Okoli Ljudskega vrta je bila opoldne nenavadno velika prometna gneča. Na desetine avtobusov z napisi »občasni prevoz« je iz vseh smeri sililo na bližnje parkirišče in v okoliške ulice. V Maribor so pripeljali več tisoč otrok iz vse Slovenije.
»Zborovskega buma se udeležujemo prvič,« nam je povedala zborovodkinja Lijana Blagovič. V Maribor je pospremila skupino v modre majice oblečenih učenk in učencev osnovne šole Mozirje. »Navdušil me je program z opernimi odlomki, ki mi je po zahtevnosti pisan na kožo.« Otrok ni bilo težko navdušiti za ta pevski dogodek. »Nimajo vsak dan priložnosti doživeti, kakšen občutek je, ko hkrati zadoni iz več tisoč grl,« pravi Blagovičeva.
V slovenskih šolah je večglasno petje zamiralo
»V minulih 20 letih sem opazila velik upad kakovosti večglasnega petja v šolah,« pravi Inge Breznik o razmerah, v katerih se ji je porodila zamisel o Zborovskem bumu. »V šolah so vse manj pozornosti posvečali zborovskemu petju. Izginjalo je večglasje, večinoma se je pelo dvoglasno ali celo le enoglasno.« Svetovalka za glasbeno vzgojo na zavodu za šolstvo je ocenila, da bi bilo ta negativni tok mogoče ustaviti z zborovskim veledogodkom.
Zborovski bum je Narodni dom Maribor prvič organiziral leta 2012 na Trgu Leona Štuklja, ko je Maribor nosil naslov evropske prestolnice kulture. Bil je nekakšen prolog Festivala Lent, nastopilo pa je približno 1500 otrok iz štajerske regije, ki so se od šolskega leta poslovili s petjem zimzelenih pesmi.
Odmevnost premiere je nakazala, da bi bilo smiselno Zborovski bum razširiti v vseslovensko prireditev, tako da bi bil to sklepni dogodek pevske vzgoje v večglasnih šolskih mladinskih pevskih zborih. Ker je mestni trg premajhen za takšno množico nastopajočih, so Zborovski bum preselili v Ljudski vrt, ki je vse prej kot običajen koncertni prostor. V njem čez leto odmevajo kvečjemu navijaški napevi: jebemo murijo, samo en je klub ali vijolična je ljubezen večna.
Zborovski bum seveda nima nič skupnega z nogometnim lokalpatriotizmom. Več kot 5500 otrok in mladostnikov iz 180 slovenskih šol se je na stadionu temeljito premešalo med seboj. Niso jih razporedili po šolah, temveč glede na to, kateri glas pojejo.
Predlanskim je v Ljudskem vrtu zapelo več kot 7000 otrok. »Letos smo se odločili, da bo naš cilj večja kakovost, ne pa večje število,« pravi Breznikova. Leta 2012 so zapeli Zdravljico, Odo radosti in Dan ljubezni, letos pa so imeli na sporedu odlomke opernih del, med drugim Zbor sužnjev iz Verdijevega Nabucca, Papageno iz Mozartove Čarobne piščali ter Poklon fantov in deklet iz Novakovega Figara.
Otroci danes pojejo nižje kot nekoč
»Skrajni čas je bil, da smo dvignili zahtevnost in segli po operni tematiki,« je prepričana Breznikova. »Glasove smo postavili za tri do štiri tone višje, s čimer razvijamo visoke lege registra. Zaradi vpliva pop glasbe danes otroci običajno pojejo nižje kot nekoč. Obenem se morajo otroci navezati na soliste, zaradi česar morajo pozorno spremljati dirigenta.«
»Zelo zanimivo in vznemirljivo je, nisem si mislila, da se bo tako dobro slišalo. Imaš občutek, kot da poje neki res zelo dober pevski zbor,« je bila navdušena Dona Šuškavič, učenka 6.c razreda iz osnovne šole Ig. Ali je velika razlika med šolskimi vajami in nastopom na stadionu? »Niti ne, saj nas je učiteljica odlično pripravila na nastop, zelo veliko vaj smo imeli,« je odgovorila njena sošolka Hana Smole. »Zdi se mi celo, da je tukaj lažje nastopati kot v šoli,« je pripomnila Dona. »Program bomo odpeli z lahkoto.«
Za otroke je bil današnji nastop celodnevni projekt. Ob 13. uri so imeli vajo s klavirjem, dve uri pred nastopom so se jim na generalki pridružili še simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča in pevci opernega ansambla: sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, altistka Irena Petkova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Jaki Jurgec.
Za Krečiča je repertoar pomemben tudi zaradi popularizacije opere in dviga zavesti o slovenski kulturi. »Nagovarjamo občinstvo, ki ga želimo privabiti v naše dvorane,« je prepričan dirigent. Da je Maribor zaljubljen v opero, vedno znova dokazuje Operna noč v Mestnem parku. Promenado in bližnje zelenice je tudi letos zasedlo okrog 10.000 ljudi.
Pozitivni učinki Zborovskega buma so že količinsko merljivi, nam je še ponosno povedala Breznikova: »V preteklih petih letih se je število mladinskih pevskih zborov, ki se udeležujejo srečanj in tekmovanj, povečalo za kar 40 odstotkov.«
