Na obisku pri pevskem zboru Pinka Tomažiča: Kogar ne spreleti kurja polt, je najbrž gluh

Priznam, rad imam te praznike. Zato, ker slavijo običajnega človeka. Njegovo upanje, njegov pogum. Toda kako to povedati v novinarski govorici? Vprašanje se je lep čas vrtelo v glavi. Pogovor s partizanom? Morda prvakom delavskih pravic? Potem se utrne misel. Ne, ne to – pač pa pesem. Bržkone nič drugega ne pripoveduje lepše zgodbe o junaštvu in energiji tako imenitnih zgodovinskih dogodkov kot pesmi. Zdi se tudi, da so najbolj pristno tradicijo ohranili v nenavadnem zboru, zasnovanem onkraj slovenskih meja, le streljaj čez mejo, v Italiji.