V kakšnem položaju je reprezentanca pred jesenskim vrhuncem kvalifikacij?

Glede na igro sem pesimističen, saj nam kvalifikacije ne gredo povsem po načrtih. Iskreno se vprašajmo, ali smo res lahko zadovoljni s prikazanim v dosedanjem poteku kvalifikacij. Na večini tekem smo se mučili in več kot polovico točk nabrali proti odpisani Malti. Tudi po sobotni predstavi v Stožicah nisem videl odzivov o čudoviti igri, zato ni dvoma, da bomo morali jeseni pokazati bistveno več. Malti smo zabili dva gola, vendar ne vidim razloga, zakaj je ne bi povozili z višjo razliko. Navijači razumljivo zahtevajo zmage, hkrati pa tudi obetavno igro z veliko želje. Če tega ni, nastane problem, zato moja pričakovanja pred jesenskim delom kvalifikacij niso najbolj optimistična. Glede na igralski kader bi lahko pokazali več. Anglija je v zadnjih letih postala premagljiva, Škotsko pa smo po porazu v Glasgowu sami vrnili v igro za nastop na svetovnem prvenstvu. Ko je bil selektor Matjaž Kek, se je po gostovanju Slovaške v Mariboru začel zmagoviti niz.

Vse kaže, da bo morala Slovenija septembra zmagati v Trnavi, da bo do zadnjega kroga ostala v igri za nastop na prvenstvu.

Absolutno! Možnih je več scenarijev, vendar je treba opozoriti, da bo imela Slovenija jeseni silno zahteven razpored, saj bo gostovala tako na Slovaškem kot v Angliji. Z zmago v Trnavi bi se lažje odpravili v London. Jeseni bomo potrebovali paket štirih vrhunsko odigranih tekem. Le tako bomo ostali v igri za Rusijo.

Sloveniji se zatika v napadu, saj v kvalifikacijah v povprečju zabije le zadetek na tekmo.

Morda fantje niso dovolj motivirani. Večkrat se vprašam, ali so na reprezentančnih zborih res tako zavzeti, kot se od njih pričakuje. Vse bolj imam občutek, da delajo na silo, saj v igri ni čutiti prave borbenosti in želje. Ti sta bili zaščitni znak obeh generacij, ki sta se uvrstili na velika tekmovanja. Ne bi rad izpadel negativno, vendar o tem govorijo tudi drugi. Mediji veliko napišete, strokovnjaki se oglasijo in analizirajo… Včasih je bila reprezentanca prepoznavna po borbenosti do zadnje minute, zdaj pa je drugače. Občutek imam, kot da bi Slovenija igrala v drugi ali tretji prestavi. Malto smo premagali z individualnim znanjem Josipa Iličića. Očitno se je spremenil tudi značaj igralcev.

Je selektor Katanec v teh kvalifikacijah preizkusil vse moči? Andraž Šporar in Luka Zahović, denimo, ne dobita priložnosti, v moštvu pa je vse več igralcev iz Domžal.

Če bi reprezentanca s Šporarjem in Zahovićem igrala slabo, bi javnost lahko s prstom pokazala na njiju. Če bi bil v vlogi selektorja, ne bi klical igralcev brez urejenega klubskega statusa. Prav tako ne bi zaupal nogometašem, ki ne ustrezajo sistemu igre. Milivoje Novaković je pri 38 letih še vedno najboljši napadalec, saj je velik borec, motivator in vodja. Na igrišču se pravilno giblje, prav tako zna oddati in zadržati žogo. Pričakujem, da bo Robert Berić postal njegov naslednik, saj ima odlične predispozicije. Jeseni bi moral postati eden glavnih slovenskih adutov, vendar bodo morali tudi njegovi soigralci dvigniti raven igre. Kvalifikacij ne moremo igrati tako, kot da bi šlo za prijateljske tekme. Lani jeseni se nam je zgodil preblisk proti Slovaški in Angliji, vendar smo potem kmalu spet močno padli. Verjamem, da igralci gojijo prijateljske odnose, vendar na igrišču še niso pokazali prave podobe.

Je Novaković prezgodaj sklenil kariero, glede na to, da je še vedno vrhunsko pripravljen?

Ne. Pri 38 letih si je ustvaril družino, zato je izbral pravi trenutek za slovo. Minuli mesec je osvojil naslov prvaka z Mariborom, na poslovilni reprezentančni tekmi pa je na domačem stadionu dosegel gol za slovensko zmago. Lepšega odhoda si ne bi mogel želeti.

Maribor je medtem zaradi varčevalnih ukrepov razpustil moštvo B, prva ekipa pa kljub osvojeni državni lovoriki z igro ni navdušila.

O Mariboru raje ne bi preveč govoril, saj moje izjave tako odmevajo, da v Ljudskem vrtu postanem nezaželen. Žalosti me, da vsako mojo izjavo vzamejo kot napad na klub, čeprav sem jih za dobro igro že večkrat javno pohvalil. Z mariborskimi igralci imam zelo dobre odnose, skupaj praznujemo tudi rojstne dneve, vendar so ljudje v klubu preveč obremenjeni sami s seboj. Velikokrat se zgodi, da v klubu vidijo tekme na drugačen način kot ljudje na tribunah.

Kako bi ocenili minulo sezono v prvi ligi?

Zelo slabo. Obetavni igralci se pojavljajo, vendar prehitro odidejo v tujino. Včasih je bilo v slovenski ligi več kakovosti. Danes imamo v Italiji pravo kolonijo slovenskih nogometašev, nedolgo nazaj pa so si le redki izborili odmeven prestop. Pri oceni slovenskega prvenstva lahko ugotovimo, da je Maribor suvereno osvojil naslov prvaka z negledljivo igro, Olimpija pa je storila preveč napačnih potez, da bi se lahko vmešala v boj za prvo mesto.

Gorica je primer dobre prakse.

Seveda. Z malo denarja so naredili dobro moštvo, ki je sestavljeno iz doma vzgojenih igralcev. Problematičen je Koper, ki je pristal v četrti ligi, kar je katastrofa za slovenski nogomet. Sam prihajam iz Kopra, zato sem bil še toliko bolj šokiran nad dogajanjem v klubu. Obljubljali so ligo prvakov, a so pristali v najnižji ligi.

Zdaj bo v Kopru tekmoval ankaranski klub, ki si je sedež že uredil na Bonifiki. Očitno so funkcionarji uspešno izpeljali poslovni trik, da bi v Kopru na vsak način obdržali prvoligaški nogomet.

To me žalosti. Koprski klub bo čez tri leta praznoval stoletnico, zdaj pa se bodo v mestu poistovetili s klubom iz druge občine. Ko je propadla Olimpija, je moral novi klub prehoditi pot iz pete v prvo ligo, v Kopru pa so kar posvojili klub iz Ankarana.

Postavlja se vprašanje, kaj se bo zgodilo z mladimi koprskimi igralci.

Koper je znan po izvrstnih pogojih za treniranje, kakršnih nima nihče. Obala ima ogromno igrišč, večina otrok se ukvarja prav z nogometom. Nogomet je bil vedno prvi šport v mestu, zato bi morali biti bolj pazljivi pri ravnanju s klubom.

Pa tuji vlagatelji? Večina klubov se povezuje s tujimi poslovneži dvomljivega slovesa in izkupiček ni najboljši.

Očitno se klubi ne zmorejo več sami financirati. Če gre državi in gospodarstvu slabo, ne moremo pričakovati, da bo na drugih področjih kaj boljše. Sponzorji očitno ne zmorejo več financirati klubov, na nogometnem trgu pa vendarle nismo tako močni, da bi lahko živeli od lastnih produktov. Prav nič me ne čudi, da se v slovenskem nogometu pojavljajo vlagatelji iz tujine, ki imajo različne namene, vseeno pa je lastno ustvarjanje najboljša naložba za prihodnost. To pot je že pred leti ubral Maribor in postal prepoznaven na mednarodnem prizorišču, zdaj pa se klubu tudi na finančnem področju pozna, da je v zadnjih dveh sezonah zelo zgodaj sklenil evropske preizkušnje. Tuje vlagatelje bi bilo treba pred podpisom pogodb preveriti in onemogočiti prihod vsem, ki poskušajo delovati nepošteno.

Ne zvenite preveč optimistično.

Poglejte zgolj razmere v družbi. Občutek imam, da so ljudje vse bolj zagrenjeni in nesramni drug do drugega. V človeških odnosih pogrešam več pristnosti. Tudi zaradi tega sem precej skeptičen glede vprašanja, kakšna bo naša prihodnost. Upam, da bodo imeli naši otroci mirnejše življenje.