Prestižna evropska razstava je k nam prišla kot del petletnega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project), ki ga sofinancira Evropska unija. Avtor razstave dr. Arnd Adje Both z Nemškega arheološkega inštituta je povedal, da je v projektu sodelovalo kar 300 strokovnjakov oziroma deset ustanov iz sedmih evropskih držav.
Večplastno komunikativno
»Pripravljalni odbor znanstvenikov in muzejskih specialistov se je z raziskovanjem področja zgodnje glasbe v Evropi ukvarjal tri leta, zatem pa se nam je zdela razstava najboljša prezentacija njihovih dognanj. Naredili smo vizualno in avdiokomunikativno razstavo s številnimi spremljevalnimi dogodki, skozi katere uprizorimo, kaj vse glasba zmore in kako povezuje človeštvo že od pradavnine. Želeli smo torej prikazati raziskovanje najstarejše glasbe v Evropi in predstaviti, kako so se različne kulture med seboj oplajale skozi glasbene stike,« je poudaril Arnd Adje Both. Od 24. do 27. avgusta bo tudi vodil mednarodni simpozij Glasba v kameni dobi, ki ga skupaj napovedujeta Narodni muzej in Imago Sloveniae.
Na razstavi so le štirje panoji razlagalnih besedil, zato je izredno pomemben avdiovizualni vodnik (v več jezikih). S slušalkami na ušesih se torej sprehajamo od predmeta do predmeta in od vitrine do vitrine, na ogled pa je tudi več kot 20 krajših filmov o razstavljenih predmetih. »Posebno doživljajski za otroke in seveda tudi za odrasle je Eksploratorij (pri nas so ga prevedli v Raziskovalnico, op. p.), kjer so na voljo številni zvočni sprehodi v zgodovino in kjer lahko vzamejo v roke replike glasbil in preizkušajo zvoke. Skozi inštalacijo Zvočna vrata pa je v 180-odstotni perspektivi možno vstopiti v zvočni svet bodisi antičnega teatra, Stonehengea ali drugih markantnih arheoloških najdišč,« je še povedal avtor razstave.
Tudi slovenski lonček
»Razstava orisuje najstarejšo glasbo, od paleolitika, torej od starejše kamene dobe, do srednjega veka, nastalo na evropski celini, ki je v arheološkem smislu v zadnjih 150 letih daleč najbolj raziskan. Zato lahko rečemo, da je to razstava, ki orisuje planetarni razvoj glasbe,« meni dr. Peter Turk, koordinator razstave v Narodnem muzeju Slovenije, ponosen na to, da imamo zraven pristavljen svoj lonček tudi Slovenci. »Pomemben artefakt na razstavi je neandertalčeva piščal iz Divjih bab, ki je bila v desetletjih od najdbe deležna številnih burnih razprav, tukaj pa je prikazana v vlogi, ki je danes vsesplošno sprejeta v domači in evropski strokovni javnosti. Daje dober vpogled v to, da naša piščal ni edina na svetu in da so lepe piščali ter druge inštrumente izdelovali že v paleolitiku tudi v drugih evropskih deželah.«
Del razstave je še en naš eksponat, morda malce manj izpostavljena in poznana tibia, gre pa za dvojno piščal, ki so jo odkrili arheologi ptujskega muzeja. »To je zelo pomembna najdba, saj kaže na izjemno tehnično kompleksnost inštrumenta. V osnovi je bil narejen kot koščen inštrument, ki so mu bili dodani bronasta obloga in medeninasti členi, kar le govori o tem, da so nekoč veliko vložili v dejavnost izdelave glasbil,« še dodaja Turk. Na razstavi je sicer nekaj sto eksponatov, gre pa izključno za replike oziroma kopije originalov, ki so bili pobrani iz desetih evropskih muzejev. Tudi zato jih je mogoče vzeti v roke in nanje zaigrati.
Potujoča razstava je že gostovala v razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji, od nas pa potuje v Rim in nato še v Nemčijo. Zasnovana je sicer za prostore, ki bi morali biti vsaj 200 kvadratnih metrov večji od razstaviščnih v Narodnem muzeju, »vendar nam je uspelo vse eksponate, sicer nekoliko bolj zgoščeno, nekako spravili v prostor«, zagotavlja Turk. Razstava bo na ogled do 24. septembra.
