Karizma. Gotovo poznate zanimivo in uspešno osebo, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje, zlahka pritegne pozornost, jo je užitek poslušati, poleg tega je verodostojna in prijazna, ljudje pa ji zaupajo, saj izžareva moč in vpliv. Kaj vse bi ljudje dali, da bi bili njej podobni, skratka karizmatični. V sodobni družbi je namreč karizma močno povezana tudi s poslovno uspešnostjo. Biti očarljiv in prepričljiv, skratka opažen in vse bo lažje, si marsikdo misli. Zato je pripravljen tudi veliko narediti. Seveda v neposredni odvisnosti od globine denarnice.
Da bi jih opazili, si tako mnogi (beri: revnejši) barvajo lase, naredijo vpadljivo pričesko ali nenavaden tatu. Tisti, ki pa so finančno neodvisni (beri: bogati), po navadi posežejo po dobrinah – razkošnih nepremičninah, jahtah in seveda tudi jeklenih konjičkih. Kot sta bila tudi naša zadnja testna prijatelja, maserati levante in porsche cayenne, ki karizmo izžarevata na prav vsakem koraku ali, bolje rečeno, prevoženemu kilometru. Če niste karizmatični, boste za volanom teh dveh velikih športnih terencev to nemudoma postali. Le da karizma, pridobljena na ta način, ni ravno poceni…
Sta nekaj posebnega, preprosto drugačna. Tudi zato, ker športnost, ki je sopomenka njunih staršev, izžarevata na svojevrsten način. Zato jima ne zamerite, ker je pogon namesto na zadnji kolesi speljan na vsa štiri kolesa, saj to še zdaleč ne pomeni, da se z njima ni moč peljati nekoliko hitreje, bolj dinamično, a še vedno varno. Kvečjemu nasprotno, sploh tedaj, ko vremenske razmere niso ravno idealne, ko dežuje ali pa sneži. Je pa zanimivo, da so razvojniki pri obeh dopustili možnost, da izklopimo nadzor stabilnosti ESP. Le zakaj, nam ves čas druženja ni šlo v glavo. Da bi z njima driftali?
Priznamo, bila je ljubezen na prvi pogled. Ko smo si ju takole v živo ogledovali z vseh mogočih kotov, nam je bilo jasno, da so razvojniki iz Modene in Zuffenhausna še enkrat več zadeli v polno. A ker higiena veleva, da je ena ljubica povsem dovolj, smo izbrali rjavolasko (beri: maseratija), pa čeprav smo od nekdaj prisegali na črnolaske. Glede na odzive naključnih sprehajalcev, ki so vratove za obema obračali že na meji verjetnega in zdravega, bi bila italijanka za večino prav tako izbira številka ena. Toda izkušnje, povezane z vožnjo štirikolesnikov s sorodstveni vezmi na Apeninskem polotoku, so nam velevale, da naj ne bomo preveč ekstatični in s sodbami počakamo vse do konca druženja. Saj poznate Murphyjev zakon: če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.
Navadite se, da lastništvo prestižnega štirikolesnika pomeni, da ste v središču pozornosti, kjer koli se že pojavite, in vzemite v zakup, da boste morebiti videti kot nastopači, ki jim ni mar, če za štirikolesnik odštejejo več, kot povprečni Slovenec zasluži v sedmih letih. Levante namreč stane (najmanj) 86.900 evrov, cayenne še dobre tri tisočake več. Če si te vloge ne želite, nanju takoj pozabite. A vas opozarjamo, da si boste nekoč to gotovo očitali. Biti premožen konec koncev širom po svetu ni prav nič slabega, z izjemo Slovenije seveda, saj je pri nas zavist doma.
Zajetna sta, kar tudi slabovidnež opazi že na prvi pogled, kljub temu pa si nismo predstavljali, da se bo dolžinski meter pri levanteju ustavil šele pri številki 500. To seveda obljublja prostorsko razkošje tako na voznikovem delovnem mestu kot tudi na zadnji klopi, zato boste zlahka občutili veselje potnikov, morebiti bo kateri celo zavriskal. Le manjši nasvet vozniku: če se odločite, da boste uveljavili svojo željo po športnosti, ne pozabite na sopotnike, saj si ne želijo vloge krompirja, ki ga premetava sem in tja med hitro vožnjo po serpentinah; da se to ne bi zgodilo, pri obeh tekmecih skrbi tudi zračno vzmetenje. Hitra vožnja pa je tisto, kar maserati obvlada bolje kot marsikateri frizer striženje. Oborožen je s strelivom visokega kalibra, kar prevedeno pomeni dizelski šestvaljnik in iskrivih 275 konjičkov, ki komajda čakajo, da jih poženete v dir. Hitri boste, za tako zajeten kos pleha celo zelo hitri (230 km/h, 6,9 s), pri čemer vozno udobje nadgrajuje vrhunski 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki mu lahko ukazujete z velikima ušesoma za volanom. Žal pa ročica menjalnika pogosto, ko jo je treba premakniti, skače in se zatika ter vozniku sivi lase. Če ste že sivi, boste to verjetno lažje sprejeli… Kot smo za samoumevno sprejeli porabo desetih litrov, ki zagotavlja 800-kilometrski doseg. Ali prevedeno: ob obisku črpalke boste vsakič pustili dobrih 90 evrov. Sliši se veliko, a je za lastnika maseratija drobiž.
Še več, približno 110 evrov, polna posoda za gorivo stane lastnika cayenna, saj rezervoar pogoltne razkošnih 100 litrov, kar ob porabi okoli devetih litrov pomeni, da boste gost »pumpe« še redkeje, kot moški priznamo, da vsake toliko točimo krokodilje solze. Če jih boste točili za volanskim obročem, pa bo to zgolj zato, ker vas bodo občutki vožnje navdušili do te mere, da boste postali čustveni. Res je, da je porsche na cesti za odtenek počasnejši (221 km/h, 7,3 s), kar je zavoljo 15 črnih konjev manj v nosu pričakovano, a je samodejni menjalnik tehnološki biser, velik adut pa je tudi druga polovica avtomobila. Se pravi zadnja klop, ki je tudi vzdolžno pomična, in pa prtljažnik z osnovnimi 618 litri. Kar pomeni, da je večji od maseratijevega (580 l) kljub 15 centimetrov krajši karoseriji. Da zajetnim prtljažnim vratom v obeh primerih streže elektrika, je podobno samoumevno, kot da čevlji z visoko peto polepšajo ženske noge. Več pa v sklepu.
