Fiat tipo je zagotovo eden najvidnejših predstavnikov, recimo jim, nizkocenovnih limuzin, saj je ne nazadnje lani osvojil tudi naziv autobest za najboljši »ljudski« avtomobil. In v osnovi je dejansko ugoden, saj njegova cena znaša dostopnih slabih 12.000 evrov, medtem ko za testnega tega ne bi mogli trditi. Z 1,6-litrskim dizelskim motorjem s 120 konjskimi močmi (88 kilovati) in opremo lounge namreč stane 18.290 evrov, kar je za sicer precej zmogljiv, prostoren in solidno opremljen avtomobil kvečjemu zmerna cena. Drugače je pri hyundai elantri, katere osnovna cena se začne pri več kot 15.000 evrih, testni primerek s prav tako 1,6-litrskim dizelskim, a nekoliko močnejšim (136 KM/100 kW) motorjem pa vas bo olajšal že za visokih 22.000. A vse skupaj je seveda malce bolj zapleteno in verjetno vas zanima, od kod cenovna razlika skoraj 4000 evrov? Odgovor je dokaj enostaven, skriva pa se v izjemno bogati serijski opremi, ki jo pri elantri ponuja paket premium. Ta denimo vključuje celo take bombončke, kot so ogrevani volan, sprednji in zadnji sedeži, električno nastavljiv voznikov sedež, kamera za vzvratno vožnjo ali opozarjanje na prečni promet. Testni tipo je bil na drugi strani prav tako opremljen z najboljšim paketom lounge, ki sicer vsebuje vse potrebno, a nobenega omenjenega bombončka. Še več, tudi z doplačljivimi elementi se ne more kosati niti z elantrinim stopnjo nižjim paketom style, ki ponuja nekatere reči, ki jih tipo nima niti na seznamu dodatno plačljivih. Pri čemer pa pridemo do bistvenega – da sta v takem primeru avtomobila cenovno praktično poravnana. Se pravi, da je tipo sicer v povsem osnovni izvedenki zares ugoden avtomobil, z močnejšimi motorji in dodajanjem opreme pa ta njegova prednost skopni. Resda svoje odigrajo tudi popusti, a tudi te danes nudijo tako rekoč vsi...
Pa bodi dovolj o ceni in opremi. Oblikovno sta tako tipo kot elantra precej privlačna. Fiat je pri tipu ubral malce drugačno, svežo oblikovno smer, ki ga naredi precej privlačnega, je pa res, da elantra že s kar kupejevsko spuščajočo streho in atraktivno silhueto nasploh deluje še bolj elegantno. Avtomobila sta ob skoraj enaki dolžini (elantra je štiri centimetre daljša, 4,57:4,53 metra) v notranjosti dokaj prostorna, se pa na tem področju tako v potniški kabini kot predvsem v prtljažniku bolje izkaže tipo. V njegov zadek gre tako na primer za kar 520 litrov prtljage, resda pri ožji odprtini, medtem ko elantrin ob sicer lažjem dostopu vseeno ponuja bistveno manj, le 458 litrov. Si pa italijan zasluži precejšnjo grajo zaradi izredno težko dostopnih sidrišč sistema isofix za pritrjevanje otroških sedežev. Ob nameščanju smo namreč zaradi pregloboko postavljenih zatičev izgubili ogromno časa, ob tem pa morali za uspešno namestitev porabiti precej moči in uporabiti precejšnjo mero iznajdljivosti. Kar se voznikovega delovnega okolja tiče, je armaturna plošča pri elantri za oko malce privlačnejša in na otip kakovostnejša, prednja sedeža pa sta v obeh primerih udobna.
Kar zadeva vožnjo, smo oba motorja, ki sta poganjala testneža, že omenili, dodajmo le, da malenkost šibkejši Fiatov multijet deluje nekoliko glasnejši (ali pa je slabše izolirana potniška kabina), a se v praksi v tipu izkaže za odzivnejšega – o tem ne nazadnje priča dejstvo, da avto z njim do hitrosti 100 kilometrov na uro pospeši pod desetimi sekundami (9,7), 16 konjev močnejši Hyundaijev pa elantro z mesta do omenjene hitrosti spravi v 10,5 sekunde. Je pa bila poraba goriva pri obeh skoraj identična, saj je na testu elantra na 100 kilometrih vožnje »popila« le 0,2 litra dizla (5,9:5,7 litra) več od tipa.
Skratka, gre za vsestransko prijetna avtomobila, ki dokazujeta, da so tovrstne limuzine neupravičeno zapostavljene. Več pa v sklepu.
