Zakaj bi predsednik odslovil vse navzoče iz Ovalne pisarne in se pogovarjal z mano na štiri oči, če ni imel posebnega namena, je bilo eno glavnih vprašanj, ki si ga je na senatnem zaslišanju kar sam zastavljal odstavljeni direktor FBI James Comey. Šlo je za najbolj razvpito od njegovih devetih srečanj in štirih telefonskih pogovorov z Donaldom Trumpom, na njem pa je glede na Comeyjeve zapiske pogovorov predsednik izrazil upanje, da bo FBI prenehal preiskovati njegovega po le mesecu dni odslovljenega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna. Prav zasebna narava tega pogovora naj bi ga navedla k prepričanju, da ne gre zgolj za Trumpovo upanje, ampak zahtevo, da se preiskava Flynnovih povezav z Rusijo, o katerih je lagal podpredsedniku Miku Pencu, pomete pod preprogo. Na neposredno vprašanje, ali je šlo za Trumpovo oviranje preiskave, je Comey dejal, da oceno o tem prepušča posebnemu tožilcu Robertu Muellerju, je pa večkrat potrdil svoje nezaupanje do predsednika. Slednje je bilo tudi povod, da si je o vsakem pogovoru z njim delal zapiske, za katere je domneval, da mu lahko pridejo prav. Pri tem je poudaril, da si nikoli ni delal zapiskov o svojih pogovorih s prejšnjima predsednikoma Barackom Obamo in Georgeem Bushem mlajšim, ko se je s prvim srečeval že kot direktor FBI, s slednjim pa na položaju namestnika pravosodnega ministra v letih 2003 do 2005.
Moteča srečanja s predsednikom
Zaslišanje, ki bo pomembno za nadaljnje preiskave ruskega vpletanja v lanske ameriške volitve in povezav sedanjih in že nekdanjih članov Trumpove administracije z Moskvo v senatnem odboru in za posebnega tožilca Muellerja, je postreglo z nekaj odmevnimi Comeyjevimi trditvami. Tako je zavrnil namige, da mu je Trump zapovedal ustavitev ruske preiskave, hkrati pa izrazil prepričanje, da je bila prav ta povod za njegovo odstavitev. Večkrat je omenil, da mu je Trump od začetka zagotavljal, da opravlja odlično dela na čelu FBI, zato ga je odstavitev presenetila, tako kot tudi obrekovanja s strani administracije, ki so ji sledila na njegov račun in na račun zveznega preiskovalnega organa in ki jih je odmevno označil za »čiste laži«. Povedal je, da so bila zanj srečanja s predsednikom moteča, glede ruskega vpletanja v volitve pa dejal, da o tem ne dvomi, da pa je prepričan, da ni prišlo do posegov v samo glasovanje. Comey je odgovarjal tudi na vrsto vprašanj o preiskavi elektronske pošte Hillary Clinton, ki jo je na položaju zunanje ministrice prejemala na zasebni strežnik.
Trump se je vzdržal tvitov
Zaslišanje je vsaj uvodoma pripravilo presenečenje, saj republikanci niso napadali Comeyja, da bi branili predsednika. Šele kasneje je John McCain namigoval, da je imel dvojne standarde, ker je menda s Clintonovo ravnal bolj v rokavicah kot s Trumpom. Ob koncu javnega dela zaslišanja je podpredsednik senatnega odbora za obveščevalne zadeve demokrat Mark Warner ocenil, da so navkljub odkritemu Comeyjevemu pričevanju mnoga vprašanja ostala odprta. Na nekatera so senatorji morda dobili na delu zaslišanja, ki je bilo zaradi zaupnih informacij zaprto za javnost. Republikanski predsednik Richard Burr je v izjavi po prvem delu zaslišanja dejal, da z njim preiskava, ki jo vodi odbor, o ruskih povezavah še zdaleč ni končana, četudi jo vodi še nedavno imenovani posebni tožilec Mueller.
Prvi komentarji po zaslišanju pričajo, da posebnega presenečenja ni prineslo. Šlo je za večinoma znane stvari, nekoliko so iz tega izstopale Comeyjeve osebne ocene o Trumpovi telesni govorici in njegovem razumevanju le-te. Trump naj bi njegovo pričevanje spremljal v živem prenosu, a se je med njim vzdržal tvitanja.
