Svojevrstno doživetje, če ne kar pustolovščina, je že avtomobilski pristop po strmi, ozki in ovinkasti asfaltirani cesti mimo Žabč in skozi Zadlaz do Tolminskih Raven, spokojne vasi na 924 metrih nadmorske višine. V vasi je lepo urejen parkirni prostor, kupiti je mogoče tudi sir, ki ga pridelujejo iz mleka prijaznih krav, ki se trenutno pasejo še na planini Stador, z začetkom poletja pa se bodo preselile na planino Razor, debelo uro hoda oddaljen planinski cilj. Seveda obstaja iz Tolminskih Raven več poti do cilja, za otroke, ki bi znali biti po vseh prevoženih ovinkih v dopoldanski sopari malo preveč tečni, je normalno prehodna tudi najtežja, strma pot, ki se proti koncu na strmem pobočju izteče na izpostavljeno, z jeklenico zavarovano polico. Poleg blagodejne sence v prekrasnem bukovem gozdu jih bo kapljica vznemirljivosti ravno prav spodbudila, da si bodo želeli končno priti do planine, ki dehti v opojnih dišavah cvetja in zelišč, med katerimi je marsikatero endemično.
Uvajanje v planinski svet
Koča na planini Razor ima oba certifikata Planinske zveze Slovenije, za prijaznost do okolja in do družin. Že vse od njenega nastanka leta 1948 jo obiskujejo družine z mladimi planinci, pravi Milena Brešan, dolgoletna predsednica PD Tolmin in zaslužna prostovoljka. V koči je potekala vrsta taborov, izobraževalnih programov, namenjenih otrokom različnih starostnih skupin, in različnih delavnic. Osebje se trudi, da se otroci med bivanjem v koči počutijo dobrodošli in da bi s svojim delom ter znanjem poskrbelo za varno in kakovostno uvajanje najmlajših v planinski svet.
»Nikomur, ki se odloči za aktivno preživljanje prostega časa na planini Razor, zagotovo ne bo dolgčas. Planino obdajajo bližnji vrhovi, ki so primerni za vse starostne skupine, tudi za otroke. Mladi planinci se na taborih lahko sprehodijo tudi po krajši krožni poti. Predvsem je zanje zanimiva okolica koče, saj planina obsega dobršen del travnikov, kjer lahko opazujejo različne rastlinske in živalske vrste, med njimi gamse, srnjad, divje prašiče, ruševca, skalne jerebice, poleti tudi živino. Na planini so prisotne ptice, gorski metulji, hrošči, pupki in gorski močeradi,« pravi Milena Brešan.
Kočo obdaja mnogo poti, ki vodijo po planini med pašniki. Ponekod je zaznati zgodovinske ostanke vojn, na primer bunker iz časa rapalske meje v bližini prelaza Globoko. Po pašnikih se v poletnih mesecih prosto pase govedo. »Otroci si lahko ogledajo sirarno in pridobijo informacije o predelavi mleka v sir, pokusijo lahko skuto in popijejo kozarec svežega mleka,« pravi Brešanova. Na koči je nameščena informativna tabla s podatki o Triglavskem narodnem parku in zaščitenih rastlinskih vrstah, značilnih za planino. V informativnem gradivu, ki ga imajo v koči, lahko otroci preberejo, kaj je narodni park, se seznanijo s pravili obnašanja v njem in poiščejo po tamkajšnjih travnikih zaščitene rastlinske vrste, da jih potipajo in poduhajo. Tudi razlago o tem, zakaj so rastline zaščitene in kako se jih varuje, najdejo v informativnem gradivu. V koči je urejen tudi kotiček, kamor lahko otroci obešajo svoje igrice, se naučijo preproste vrvne tehnike in si izberejo kakšno od družabnih iger. »Če bomo imeli v društvu na razpolago dodatna finančna sredstva, jih bomo zagotovo namenili za približevanje družinam in otrokom ter poskrbeli, da se bodo tako kot doslej v naši koči počutili dobrodošle in zaželene,« še pravi predsednica PD Tolmin.
Od nekdaj trajnostni
Koča na planini Razor stoji v Triglavskem narodnem parku in tudi na območju zavarovanega vodnega vira Zadlaščica, ki oskrbuje s pitno vodo Tolmin z okolico, pojasnjuje Brešanova, ki je tudi planinska vodnica. Delovanje v koči je v celoti podrejeno zahtevam ekologije, zato jim za pridobitev okoljskega certifikata PZS ni bilo treba izvajati nobenih posebnih dejavnosti. »Koča že skoraj dvajset let uporablja solarno energijo, perilo in odpadke ločujemo ter odvažamo v dolino, ob zamenjavi strešne kritine leta 2006 smo namestili streho, ki omogoča zbiranje kapnice, saj planina nima svojega vodnega vira. Odplake se stekajo v biološko čistilno napravo, narejeno za vse uporabnike planine Razor. Za ogrevanje uporabljamo drva,« našteva Brešanova. V zadnjih petnajstih letih so veliko investirali v trajnostno naravnanost koče, poleg nove kritine so zgradili dodatni vkopani rezervoar za vodo in zamenjali akumulatorje solarnega sistema. »Menimo, da je okoljski vpliv koče minimalen, saj je tudi vožnja motornih vozil na planino Razor prepovedana,« pravi predsednica tolminskih planincev. Pove še, da je obiskovalcem planine Razor, planincem in drugim ljubiteljem planin samoumevno, da so v občutljivem okolju gorskega sveta in se obnašajo primerno, zato je treba le izjemoma koga opozoriti na to.
V koči imajo več oskrbnic, s katerimi so, pravi Brešanova, zelo zadovoljni. »Želimo jo ohranjati tudi s ponudbo prehrane, s preprostimi jedmi: enolončnicami, makaroni, koruznimi in ajdovimi žganci z mlekom in zabelo, klobasami z zeljem, s kislim mlekom, seveda pa tudi s skutnimi štruklji, po katerih koča slovi,« pravi Brešanova. Res so dobri. Če boste vprašali katero od skrbnic, vam bo pojasnila, da se je trend skutnih štrukljev v slovenskih planinskih kočah začel v daljnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja širiti prav s planine Razor. Priporočamo tudi njihovo joto.
Pradavni kamniti koledar
Jože Munih, upokojeni inženir strojništva iz Tolmina, je eden najdejavnejših iskalcev zdravilnih energij v naravi daleč naokoli. V tridesetih letih, odkar je prvič prijel za radiestezijsko nihalo, je prehodil 40.000 kilometrov in obiskal več kot tri tisoč zdravilnih vodnih izvirov. V zadnjih letih se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem megalitskih krogov. Prepričan je, da so predniki krog uporabljali kot svetišče in zdravilišče, z opazovanjem, čez kateri kamen v kamnitem krogu ob enakonočju posije sonce, pa so ga uporabljali tudi za koledar. »Prva najdba, ki jo je potrdila moja meritev energij v krogu, je bil krnski krog, ki so mu geologi prisodili starost najmanj 5000 let,« pravi Jože Munih. Megalitski krog so našli tudi na planini Razor, deset minut hoda od koče. Če boste v petek zvečer obiskali krog na planini Razor, boste lahko opazovali, kako bo prvi žarek polne lune obsijal glavni vhod v krog in označil njegovo središče.
Koča na planini Razor začne polno poslovati prihodnjo soboto. 23. julija bo tam tradicionalno srečanje, ki se ga udeležujejo planinci sosednjih planinskih društev, iz zamejstva in tudi z drugih koncev Slovenije. Sicer pa pravi planinci in tudi drugi obiskovalci praviloma iščejo mir, še posebej, če pridejo po celodnevni turi denimo s Črne prsti ali Krna.
