V dneh, ko mineva 64 let, odkar sta stopila na vrh Everesta prva človeka, Edmund Hillary in Tenzing Norgay, tarejo plezalce na najvišjo goro sveta skrbi, o katerih se prvopristopnikom ni niti sanjalo. Iz višinskih taborov namreč izginevajo jeklenke s kisikom. S tem so ogrožena življenja plezalcev, saj ima vsak od njih v višinskih taborih (vnaprej) pripravljeno svojo zalogo dodatnega kisika, s katerim si pomaga pri končnem vzponu na vrh gore, ali pa jo uporabi med čakanjem bodisi zaradi slabega vremena ali pa zaradi velikega števila plezalcev, ki naskakujejo vrh gore. Nekateri si morajo, oslabljeni po vzponu, z dodatnim kisikom pomagati tudi pri sestopu. Zaskrbljenost zaradi izginulih jeklenk se je posebej povečala prejšnji teden, ko so morali plezalci pod vrhom Everesta čakati na izboljšanje vremena.
Krajo jeklenk, ki se dogaja na južni, nepalski strani Everesta in bi lahko bila tudi posledica čedalje večjega števila neizkušenih plezalcev na najvišjo goro ter slabo usposobljenih vodnikov, je prijavilo več plezalcev. »Različne odprave se čedalje pogosteje pritožujejo, da so izginile njihove jeklenke,« je za BBC povedal Šerpa Nima Tenji, vodja ene od odprav na Everest. Britanec Tim Mosedale, ki je prejšnji teden tudi poročal o tem, da se je porušila tehnično zahtevna Hillarijeva skalna stopnja 60 metrov pod vrhom Everesta, je na facebooku objavil vest, da je iz njihove zaloge izginilo sedem jeklenk. Pogrešil jih je na Južnem sedlu, zadnjem višinskem taboru na nadmorski višini 7900 metrov, od koder se plezalci podajo na vrh gore. Mosedale je že prej poročal o kraji jeklenk ne le na Everestu, ampak tudi na bližnjem osemtisočaku Lotseju.
Trgovina v baznem taboru
»Nič ni mogoče narediti, če tatovi zlomijo ključavnico na šotoru in vzamejo jeklenke s kisikom, hrano ali plin za kuhanje,« je dejal Šerpa Phurba Namgyal, generalni sekretar Nepalske zveze gorskih vodnikov (NMMGA). Tatvine dodatnega kisika postajajo v zadnjih letih trend, nekateri plezalci se morajo zato vrniti v bazni tabor, ne da bi prišli na vrh gore. Po podatkih NNMGA porabi plezalec pri vzponu in sestopu z Everesta v povprečju sedem jeklenk kisika. Običajno ga začnejo uporabljati nad tretjim višinskim taborom na višini 7500 metrov.
Šerpe so povedali, da doslej niso zalotili nobenega tatu jeklenk, sumijo pa, da bi lahko bile za tatvinami skupine slabo pripravljenih plezalcev, ki se na gori spopadajo z življenjsko nevarnimi okoliščinami, ker nimajo zadostnih zalog dodatnega kisika. Pravijo tudi, da se čedalje več jeklenk s kisikom, verjetno ukradenih v zgornjih višinskih taborih, pojavlja v baznem taboru na višini 5365 metrov, kjer jih potem preprodajajo. Jeklenka s kisikom stane od 400 do 500 dolarjev.
Nepalski vladni uslužbenci trdijo, da poskušajo vpeljati novo pravilo, po katerem bi moral vsak plezalec (na Everest) najeti Šerpo in si s tem zagotoviti dovolj jeklenk kisika, zdravil in hrane. Vendar mora ta predlog potrditi nepalska vlada, ki je precej nestabilna in vsakih nekaj mesecev menja ministre. Za letos, glavna sezona vzponov na Everest se končuje prav te dni, je nepalska vlada sicer izdala približno 400 dovoljenj za vzpon.
Lažna novica o štirih mrtvih
»V letošnji sezoni je na Everestu več obratov in spletk kot na ameriških predsedniških volitvah,« je na svojem blogu zapisal Američan Alan Arnette, zadnjih 15 let glavni kronist dogajanja na najvišji gori sveta (v aprilu in maju je njegov blog obiskalo več kot milijon uporabnikov). Množične medije so najbolj razburile novice o smrti štirih alpinistov v soboto oziroma nedeljo, 20. in 21. maja: Indijec Ravi Kumar je padel v smrt po uspešnem vzponu na vrh, Američan Roland Yearwood in Slovak Vladimir Strba na nepalski strani gore in Avstralec Francesco Enrico Marchetti na kitajski strani Everesta pa so umrli pod vrhom zaradi višinske bolezni. Do Nobena od teh nesreč se domnevno ni zgodila zaradi omenjenih kraj jeklenk s kisikom.
Le dan po teh alarmantnih novicah so sporočili, da so na Južnem sedlu našli še štiri mrtve gornike, dve Šerpi in dva tuja plezalca, vsi pa naj bi se bili zadušili v šotoru. Nepalska oblast so to novico nemudoma zanikale. Po poročanju agencije AP so na ministrstvu za turizem zatrdili, da ni uradno pogrešana nobena skupina štirih (plezalcev), obenem so dejali, da bi ta trupla gotovo opazili tudi drugi plezalci, če bi bila res tam. Uradnik ministrstva je nekoliko kontradiktorno dejal, da »lahko kategorično potrdi, da ta trupla niso plezalci iz letošnje sezone«. Trditve o štirih mrtvih je po Arnettovem vztrajnem poizvedovanju in preverjanju zanikal tudi Šerpa, ki je novico posredoval časopisu Himalayan Times, po katerem so jo povzele svetovne novičarske agencije.
Tako resnične kot zavajajoče in izmišljene novice o epidemiji smrtnih primerov na Everestu so – tako kot vsako leto – spodbudile obširne razprave o tem, kako ob tolikšnem prometu plezalcev na najvišjo goro sveta doseči večjo varnost oziroma kako zagotoviti boljšo pripravljenost plezalcev ter večjo usposobljenost komercialnih vodnikov in njihovih agencij.
Hitrostni in starostni rekordi
Še posebej velik promet je letošnjo pomladno sezono na Everestu zato, ker so prišli po svoj vzpon tudi plezalci, ki so imeli dovolilnice že leta 2014, pa so jim plezanje preprečile posledice lednega plazu s pobočja gore, in tisti, ki so jo želeli preplezati leta 2015, ko jih je onemogočil obsežen potres v Nepalu. Alan Arnette ocenjuje, da je do 21. maja vrh Everesta osvojilo več kot 350 plezalcev, še 150 pa jih je poskušalo v preteklem tednu.
Prejšnji teden je bilo tudi nekaj rekordov. Najpomembnejšega je v ponedeljek dosegel španski ultra tekač in alpinist Kilian Jornet, ki je po severni strani iz baznega tabora pri samostanu Rongbuk (5100 metrov visoko) brez dodatnega kisika in uporabe fiksnih vrvi vrh Everesta dosegel v 26 urah. Potem se je nameraval spustiti nazaj do Rongbuka in še enkrat splezati na vrh gore. Vendar ga je želodčni virus zadržal na višinskem taboru ABC (na višini 6500 metrov), od koder se je v petek še enkrat povzpel na vrh Everesta. Za svoj drugi vzpon je porabil pičlih 17 ur. Odločni Španec, prvi človek, ki se mu je v enem tednu uspelo dvakrat povzpeti na vrh Everesta brez dodatnega kisik, je sicer po tihem želel opraviti celo tri zaporedne vzpone na streho sveta.
Teden dni pred tem, 16. in 21. maja, se je dvakrat zapored na Everest povzpela – z dodatnim kisikom – indijska plezalka Anshu Jamsenpa, 38-letna mati dveh otrok, ki je sicer dvojni vzpon na Everest opravila že leta 2011, vendar v razmiku desetih dni. »Pri vzponu na višino ponovno odkrijem sebe in lahko spoznam moč svojih misli,« je Jamsenpa v Katmanduju po vrnitvi z gore povedala za agencijo Reuters. Nekoliko v senci njenega dosežka je ostal uspeh 26-letne Britanke Mollie Hughes, ki je 16. maja dosegla vrh Everesta s severne strani. Že leta 2012 je goro osvojila z južne strani. Tako je Mollie najmlajša Evropejka, ki je na Everest splezala tako z nepalske kot s kitajske strani.
