Vsi poznamo čajevke, posebno rdeče, ki so sinonim za vrtnico, predvsem za tisto v šopku. Toda vrtnic je mnogo, celo toliko, da jih je zavoljo novih in novih križancev nemogoče zapisati v popoln seznam. A kljub temu ima mnogo vrtnarjev pred vrtnicami strah, češ da jih je težko vzgajati, da so zahtevne, da jih je treba nenehno škropiti, okopavati, rezati. Celo tako nepriljubljene so postale, da so jih krajinski arhitekti prenehali saditi v vrtove in parke.
Najpomembnejša je sončna lega
Trend pa se je na srečo vrtnic obrnil. Zdaj žlahtnitelji prav tekmujejo med seboj, kako vzgojiti vrtnico, ki bo samozadostna, odporna, zdrava ter je ne bo treba škropiti. »Tudi če ima vrtnica okuženih 25 odstotkov listov in se nato sama ozdravi, velja za zdravo. To je tako, kot če smo pozimi prehlajeni, pa nam zaradi tega ni treba v bolnišnico,« je prepričan Matjaž Mastnak, eden največjih poznavalcev vrtnic v Sloveniji. Po njegovem mnenju je za sodobne vrtnice najpomembnejše, da so na sončni odprti legi. Če so še dobro posajene, pognojene in okopane, so zadovoljne, zdrave in lepe. Zalivanje ni nujno, le ob saditvi in prvo leto seveda, pozneje se odporne vrtnice znajdejo same. Zato se tudi na javnih površinah ponovno pojavljajo vrtnice, posebno pokrivne, ki res ne potrebujejo prav nobene oskrbe. Eden takih nasadov je bil lani jeseni zasajen ob ljubljanski Celovški cesti in letos so vrtnice že v polnem cvetju.
Res pa je, da so v Arboretumu Volčji Potok, kjer Matjaž Mastnak skrbi za rožnik, naredili preizkus, kako se različne vrtnice obnesejo, če jih ne škropijo, temveč jim dodajo sredstva za krepitev rastlin. Polovico nasada so škropili s fitofarmacevtskimi sredstvi, drugo polovico s sredstvi za krepitev rastlin. Nad rezultati so bili presenečeni: »Ugotovili smo, da ni bilo razlike, kar lahko pomeni, da sta oba načina enako učinkovita ali neučinkovita. A nagibamo se k temu, da se kljub vsemu splača uporabljati sredstva za krepitev rastlin, predvsem sredstva, ki vsebujejo izvlečke iz preslice, morskih alg, sojin lecitin in hitin ter delujejo tako, da okrepijo liste in s tem preprečijo glivi, da prodre v list.«
Na vzhodu vonj, pri nas videz
Je pa velika občutljivost vrtnic posledica evropske nečimrnosti. Na Bližnjem vzhodu, od koder smo Evropejci dobili prve vrtnice, so cenjene zaradi vonja, ki ima tudi simbolno vlogo. Demaščanke, vrtnice vzhoda, omamno dišijo. V Bolgariji, kjer jih gojijo za rožno olje, čeprav obstajajo številni križanci že stoletja, prisegajo na eno sorto vrtnic: na tridesetlistno vrtnico Kazanlik, ki jo je v tiste kraje pred davnimi časi prinesel turški trgovec. »Evropa je, kar zadeva vrtnice, šla v popolnoma drugo smer, v smer vizualnega: čim večje, čim bolj obilno, čim bolj nenaravno. Mi vrtnice cenimo le z očmi. Najbolj ekstremne vrtnice po videzu to plačajo s svojo nevitalnostjo in so pogosto nagnjene k boleznim,« je opomnil Matjaž Mastnak.
Seveda so tako kot vse cvetlice tudi vrtnice v svoji evropski zgodovini postajale modne muhe. Recimo v 19. stoletju so bile modne mahovke, pozneje bengalske vrtnice in nazadnje burbonke. Kar se tiče trenutne vrtnične mode, je še vedno v veljavi retro stil. »Gre za posnemanje stare oblike cveta s sodobnim značajem,« je razložil Mastnak in dodal: »Včasih so imele vrtnice dolžnost, da cvetijo junija, nato so imele leto dni mir. Zdaj ni več tako: cveteti morajo vse poletje in biti večno mlade. Zato so zdaj priljubljene retro vrtnice s staromodno bogatimi in razkošnimi cvetovi, ki cvetijo vse poletje.« Ni se treba bati, da žlahtnitelji vrtnic v prihodnosti ne bodo skrižali novih in novih dehtečih in prelepih vrtnic. Kako da ne, saj že desetletja za to uporabljajo znanstvene metode, denimo radiacijo, ki povzroča mutacije v dednini. Tudi o tem se bo govorilo na prihajajočem kongresu Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic.
