Po anketi, ki jo je aprila in maja izvedel zavod za zaposlovanje, naj bi se v prihodnjih šestih mesecih odprlo okoli 12.700 novih delovnih mest, podjetja pa naj bi deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi širitve dejavnosti skupaj potrebovala 25.300 novih delavcev. Število zaposlenih naj bi se povečalo s sedanjih 619 tisoč na 632 tisoč oziroma za dva odstotka.
Čeprav so številke nedvomno več kot spodbudne, pa je precej manj razveseljujoč seznam poklicev, za katere bodo delodajalci razpisovali delovna mesta. Medtem ko na trgu dela vse bolj poudarjamo digitalizacijo, avtomatizacijo, tehnološki razvoj in potrebo po delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, anketa zavoda kaže, da bodo delodajalci najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Sledijo vozniki težkih tovornjakov, prodajalci, varilci, orodjarji, zidarji, čistilci, varnostniki ter podobni slabo plačani in fizično zahtevni poklici. Najvišjo rast zaposlovanja, kar 6,3-odstotno, napovedujejo pri agencijskem delu, kar kaže, da se bodo delodajalci, ki delujejo v delovno intenzivnih panogah, še naprej odločali za najem delovne sile namesto za neposredno zaposlitev.
Brez vlaganja ne bo razvoja
»Dobrodošli v Sloveniji! To je realnost slovenskega gospodarstva,« ugotavlja Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenija je po njegovem mnenju zašla v tako imenovano past srednje razvitosti, iz katere se bo ob nizki produktivnosti in nizkem bruto domačem proizvodu na prebivalca zelo težko izvleči. »K razvoju ne prispevata niti naša izobraževalna in ekonomska politika. Medtem ko bi morala biti prva bolj usmerjena v potrebe na trgu dela, bi morala ekonomska politika spodbujati naložbe, ki bi omogočile preskok na višjo raven,« poudarja Malačič. Žal pa je, kot dodaja, v Sloveniji skoraj nemogoče kaj narediti. »Tipičen primer slovenske zaplankanosti je nasprotovanje naložbi Magne, enako pa velja tudi pri odporu do vsakršne reforme. Čeprav smo zdaj na valu konjunkture, bo ta balon enkrat počil. Ko bo, bomo zaradi svoje nepripravljenosti na prilagoditev sodobnemu svetu spet tisti, ki bodo najbolj prizadeti,« opozarja Malačič.
Da o digitalizaciji, robotizaciji in tehnološkem napredku ni dovolj le govoriti, ampak je treba za to tudi kaj storiti, se strinja tudi Matic Vošnjak, direktor kadrovske agencije Competo, ki je usmerjena predvsem v iskanje in selekcijo vodstvenega, strokovnega in tehničnega kadra. »Za razvoj so potrebne naložbe. Čeprav imamo tudi vrhunsko razvite dele proizvodnje, pa marsikje še vsaj petnajst ali dvajset let ne bodo imeli ustrezne tehnologije,« ocenjuje Vošnjak, ob tem pa opozarja na nevarnost, da nam bo, če ne bomo resno vlagali v pametna delovna mesta, tudi za fizična dela kmalu zmanjkalo ljudi.
Ker ni dovolj delavcev, zaposleni delajo več nadur
Neskladja na trgu dela, gospodarska konjunktura in demografske spremembe so povzročile, da delavcev na številnih področjih že primanjkuje. Anketa zavoda za zaposlovanje je pokazala, da ima težave s pomanjkanjem ustreznih delavcev kar 36 odstotkov delodajalcev, pri čemer je med velikimi podjetji takih celo več kot polovica (54 odstotkov). Tretjina teh delodajalcev pravi, da na razpisano delovno mesto niso dobili niti ene prijave, medtem ko drugi navajajo različne pomanjkljivosti kandidatov – med razlogi prevladuje pomanjkanje delovnih izkušenj, sledita pa pomanjkanje specifičnih znanj in neustrezna izobrazba.
Delodajalci pomanjkanje delavcev najpogosteje, v kar 44 odstotkih primerov, rešujejo z nadurnim delom zaposlenih. Dobra petina delodajalcev preusposablja zaposlene, podoben delež pa se odloča za zunanje izvajalce. Več kot petina jih išče delavce tudi v tujini. Največ težav imajo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, gostinstvu, prometu in skladiščenju ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Po mnenju Marjana Batagelja, predsednika upravnega odbora Postojnske jame, je za ta že več let trajajoča strukturna neskladja na slovenskem trgu dela krivo to, da Slovenija ni nikoli imela strategije poklicev, s katero bi dorekli, koga bomo izobrazili in kaj bomo storili z njim. Z napačnim izobraževalnim sistemom smo zapostavili tako obrtniške kot tudi visokotehnološke poklice, ob tem pa izgubili tudi odnos do dela.
Boštjan Gorjup, novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ni tako črnogled. »Glede na to, da smo se po osamosvojitvi zmogli prilagoditi na izgube jugoslovanskih trgov in brez kapitala ustvariti na tisoče družinskih podjetij, ter glede na to, da so naša zagonska podjetja med najbolj uspešnimi na Kickstarterju, sem prepričan, da bomo zmogli tudi digitalne izzive,« pravi Gorjup. Po njegovem mnenju je sedanja struktura gospodarstva ustrezna. »Delež industrije je sicer nekoliko nad povprečjem EU, kar pa je dobro, saj pomeni, da znamo narediti marsikaj, od avtomobilskih komponent do gospodinjskih aparatov, brez česar ne bi imeli tako velikega izvoza, kot ga imamo,« je prepričan predsednik GZS. Kot pomemben korak vidi uvedbo vajeništva, ki pa bi ga bilo po njegovem mnenju treba nadgraditi tudi za poklice višje izobrazbene strukture.
