Nadzorniki SDH niso dali soglasja k predlogu razpona ponudbene cene za delnico NLB, upravi državnega holdinga pa so priporočili, naj odločanje o predlogu zahteva od vlade kot skupščine holdinga. S tem so breme določanja cene delnice, po kateri naj bi se prodala polovica naše največje državne banke, preložili na Cerarjevo ministrsko ekipo.
Kakšen je bil predlagani razpon ponudbene cene za delnico NLB, nadzorniki SDH včeraj niso želeli razkriti, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi ta znašal od 0,75- do 0,85-kratnika knjigovodske vrednosti delnice. To bi pomenilo, da bi za polovico banke iztržili od 575 do 600 milijonov evrov kupnine. Po naših informacijah so bili nadzorniki holdinga enotni, da je ponudbena cena, ki jim jo je na podlagi priporočila finančnega svetovalca Deutsche Bank predlagala uprava SDH, prenizka. Na vprašanje, kako se določi razpon ponudbene cene, pa nam je naš vir pojasnil: »Finančni svetovalec oceni možnost izvedljivosti transakcije pri različnih cenovnih razponih. Pri določenem razponu tako ugotovi, da je transakcija zanesljivo izvedljiva, pri drugem, da je izvedljiva, pri tretjem jo oceni kot pogojno izvedljivo, pri četrtem pa kot neizvedljivo.« Iz tega je mogoče sklepati, da je Deutsche Bank transakcijo kot zanesljivo izvedljivo ocenil pri nizki ceni delnice NLB.
Balkanske podružnice lahko proda tudi Bruselj
To hkrati pomeni, da predlaganega razpona cene tudi vlada ne bo potrdila in da se prodaja največje državne banke (vsaj za zdaj) ne bo zgodila. »Če bo cena prenizka, ni junaka v vladi, ki bi jo potrdil. To bi bilo tudi neodgovorno,« je mogoče slišati v krogu blizu vlade. Po besedah enega od dobrih poznavalcev vladnega razpoloženja torej »do prodaje NLB ne bo prišlo«. Dopušča pa možnost, da bo prišlo do prodaje balkanskih podružnic banke. »To lahko stori bodisi evropska komisija bodisi mi sami, saj hčerinske podružnice z grožnjo hrvaških tožb niso obremenjene,« je dodal. Drugi naš sogovornik takšno načrtovanje ocenjuje kot prehitro. Meni namreč, da se je z Brusljem mogoče dogovoriti za alternativno rešitev, ki bi bila za Slovenijo ugodnejša. »Pri NLB je šlo zgolj za zavezo Slovenije evropski komisiji in ni bila sklenjena neizpodbojna pogodba,« pravi. Dodaja, da Hrvaška ne priznava mnogo bolj zavezujočega arbitražnega sporazuma.
Erjavec in Židan nista presenečena
Naših sogovornikov iz ministrskih vrst sicer odločitev nadzornega sveta SDH ni presenetila. »Pričakujem, da bo prodaja banke povrnila vložek države oziroma davkoplačevalcev v njeno dokapitalizacijo, in prav je, da o najpomembnejših stvareh odloča vlada kot skupščina SDH,« nam je dejal kmetijski minister in prvak SD Dejan Židan. »Takšno odločitev sem pričakoval,« pa nam je povedal zunanji minister in prvi mož DeSUS Karl Erjavec.
Vlada bo o predlaganem razponu cene delnic NLB po vsej verjetnosti odločala šele na redni seji prihodnji četrtek. Izredne seje namreč ni pričakovati, saj bo finančna ministrica Mateja Vraničar Erman naslednji teden na službeni poti v tujini. Ali načrtuje tudi pogovore s predstavniki evropske komisije o novem odlogu prodaje NLB, za zdaj ni znano, včeraj pa je povedala, da takšnih pogovorov v preteklih dneh ni bilo. Vraničar-Ermanova sicer ocenjuje, da so razmere za prodajo NLB v sedanjem trenutku ugodne. »Težko si predstavljam, da bi se te v kratkem še izboljšale,« je še dejala finančna ministrica.
