Čeprav se je Slovenija konec leta 2013 med drugim zavezala, da bo do konca leta prodala večji del NLB in ob tem ohranila kontrolni delež, smo pred slabim mesecem evropsko komisijo uradno zaprosili za prodajo banke v dveh delih. Včeraj je iz Bruslja prišla odločitev, po kateri evropska komisija Sloveniji dovoli takšen način prodaje NLB. SDH bo do konca leta najprej ponudil naprodaj najmanj 50 odstotkov banke, do konca prihodnjega leta pa še 25 odstotkov minus eno delnico. Kakšni so postopki? Po nekaterih napovedih naj bi nadzorni svet SDH takoj odločal o začetku prodajnega postopka za NLB po metodi prve izdaje delnic (IPO). Upravljalec državnega premoženja bo pozneje sprožil prodajo z objavo namere za kotacijo delnic banke na ljubljanski in predvidoma tudi londonski borzi, temu pa običajno v dveh tednih sledi objava prospekta za IPO z razponom cene za delnico banke.
Večji zaslužek za Deutsche bank
Za finančnega svetovalca pri prodaji NLB je bila aprila lani izbrana Deutsche bank, ki bo po mnenju ekonomistov zaradi podaljšanja prodaje naše največje banke zagotovo iztržila več denarja za svetovanje, saj bo šla banka dvakrat v prodajo. Spomnimo, da naj bi bila pogodba med SDH in Deutsche bank vredna 2,9 milijona evrov.
»Na podlagi izdane odločbe bodo lahko vzpostavljeni boljši pogoji za doseganje čim večje povrnitve davkoplačevalskih sredstev, to je, da se doseže kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo za dodeljeno državno pomoč tej banki leta 2013,« so se na odločitev evropske komisije odzvali na finančnem ministrstvu. Kot pravijo, se bo s prodajo NLB v dveh delih zagotovila večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, izboljšala pa se bo tudi možnost glede višine iztržene kupnine.
Za denar se lahko obrišemo pod nosom
Dušan Olaj, direktor in solastnik družbe Duol, na vprašanje, ali bomo davkoplačevalci s prodajo NLB dobili povrnjen tudi denar v višini okoli 3,8 milijarde evrov, kolikor smo ga že vložili v sanacijo NLB, odgovarja: »Nikoli več ne bomo videli tega denarja. Kot verjetno niti nismo sposobni postaviti pred sodišče krivcev za bančno luknjo. Največji problem Slovenije žal tako še vedno ostaja zaupanje v pravno državo.« Zanimalo nas je, ali bo po njegovem mnenju NLB zdaj bolj naklonjena posojanju denarja podjetjem in kaj se bo spremenilo (če sploh), ko bo banka dobila novega lastnika. Kot pravi Olaj, je NLB za Duol glavna poslovna banka, v zadnjih treh letih pa so s sodelovanjem z banko izjemno zadovoljni. »Pravzaprav NLB nimamo za banko, ampak za poslovnega partnerja. Kdor koli bo novi lastnik, upam, da bo sodelovanje ostalo vsaj na takšni ravni, kot je danes,« pravi Dušan Olaj.
