Šlo je za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB na več tisoč naslovov. »V dokumentih, ki so nam jih poslali iz preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu, sledi, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov, vidi se, kam je ta denar šel, vendar so to zaupni dokumenti, o katerih ne smem govoriti,« je v današnji izjavi povedal Grims.
Kot je še dejal, do danes za to dogajanje ni bil nihče kakorkoli preganjan ali ovaden, gre pa za stvari, ki imajo izjemen mednarodni in tudi finančni vidik. Na seji tudi ni bilo direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ki bi lahko povedal, zakaj je bila reakcija uradnih institucij ekstremno pozna. Prav tako je opozoril na visoke provizije, ki pri transakcijah denarja običajno znašajo pet odstotkov, če pa je država pod embargom, pa so te veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov ali pa vse tja do 300 milijonov dolarjev.
Komisija bo od vseh pristojnih institucij, tudi od urada za preprečevanje pranja denarja, zahtevala vse gradivo, povezano s tem primerom in potem na tej osnovi določila tudi nadaljnje korake, je še napovedal.
