Začetek prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB) je preložen. Za koliko časa in ali bo do prodaje naše največje državne banke sploh prišlo, pa ni znano. Kljub napovedi namreč nadzorniki SDH včeraj niso nadaljevali v petek prekinjene seje in tako niso določili razpona cene za delnico NLB v postopku prve javne izdaje delnic (IPO). Razlog za preložitev seje nadzornega sveta SDH za nedoločen čas je bilo včerajšnje dogajanje na seji vlade.
Ta se je v vlogi skupščine državnega holdinga seznanila z informacijo SDH, da je tveganje prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem ovira za uspešno nadaljevanje postopkov prodaje NLB. A je vlada ugotovila, da ukrepov, ki jih pričakuje SDH, ne more zagotoviti. To pomeni, da ni odobrila poroštev za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank. Za takšen razplet so se menda zavzeli vsi ministri aktualne vlade razen finančne ministrice Mateje Vraničar Erman. Ta je zaradi zavlačevanja s postopkom prodaje NLB tako razočarana, da je predsedniku vlade Miru Cerarju celo ponudila odstop. Vendar ga ta ni sprejel.
Ministri so bili po včerajšnji seji vlade redkobesedni; kot so dejali, jim je Cerar prepovedal dajati izjave o tej temi. Tudi niso želeli pojasniti, o katerih možnih oblikah poroštva so razpravljali – o neposrednem državnem poroštvu ali posrednem, torej prek sklada za nasledstvo. Po neuradnih informacijah naj bi bilo morebitnih stroškov zaradi tožb hrvaških bank okoli 400 milijonov evrov.
Na naša poizvedovanja, ali bodo nadzorniki SDH v kratkem sploh odločali o predlogu razpona, v okviru katerega bo na koncu postavljena cena za delnico NLB v postopku prodaje, odgovora niti v vladi niti v državnem holdingu nismo dobili. Vsi odgovorni so se namreč zavili v molk.
Cena za NLB bo poslej nižja
Nekateri poznavalci dogajanja so nam dejali, da lahko SDH nadaljuje postopek prodaje NLB, vendar pa bo cena banke zaradi vladne neodobritve državnega poroštva zdaj nižja. »Nekatere potencialne kupce banke je to zanimalo, druge ne. Tako bodo zdaj oblikovali ceno na podlagi vladne odločitve. Sedaj pa naj potencialni vlagatelji ocenijo, koliko je za njih vredna NLB,« pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan. Po njegovem mnenju bodo nekateri morda ocenili, da je nakup za njih preveliko tveganje, in ponudb sploh ne bodo oddali, drugi pa bi lahko tveganje potencialnih tožb prevzeli nase.
Se pa bo z vladno odločitvijo zagotovo znižala cena banke. »Če bi kupnina za polovico NLB v primeru državnega poroštva znašala okoli 600 milijonov evrov, bi se lahko sedaj znižala za okoli 100 do 150 milijonov evrov. To bi pomenilo, da bi za polovico NLB iztržili zgolj okoli 450 milijonov evrov. Po napovedih pa naj bi NLB samo letos ustvarila za okoli 180 milijonov evrov dobička,« je še dejal naš sogovornik, ki ne verjame, da bosta (vsaj) koalicijski SD in DeSUS pripravljeni prodati NLB za tako nizko ceno.
Odločitev vlade, da država ne bo dala poroštva za morebitne iztožene zahtevke hrvaških pravnih oseb, ki so varčevale pri LB, je bila pravzaprav pričakovana. Z odobritvijo državnega poroštva bi namreč Slovenija priznala, da je NLB pravna naslednica bivše LB, čemur se je z ustanovitvijo Nove Ljubljanske banke pred triindvajsetimi leti skušala izogniti. Naši sogovorniki ob tem dodajajo, da bi imela takšna odločitev vlade tudi politično konotacijo v odnosih z našo južno sosedo, ki odločno zavrača priznanje skorajšnje odločitve arbitražnega sodišča.
Na vprašanje, kako bo vladno odločitev oziroma morebitno neprodajo NLB sprejel Bruselj, pa naši sogovorniki odgovarjajo, da smo največjo državno banko sanirali sami, medtem ko je EU v nekaterih državah reševala zasebne banke.
