Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predstavila predlog nove evropske cestninske in prometne politike. Med najbolj izstopajočimi predlaganimi ukrepi je gotovo cestninjenje vozil na podlagi dejansko prevoženih kilometrov, kar bi nadomestilo vinjete. Tako vozniki tovornih vozil nikjer v Evropi vinjet ne bi več uporabljali leta 2023, vozniki osebnih vozil pa leta 2027.
Digitalizacija cestninjenja bo postopoma popolnoma ukinila birokratske ovire, s katerimi se srečujemo tudi na cesti, saj bodo že čez nekaj let, predvideva Bulčeva, vozniki za potovanje po vsej Evropi potrebovali zgolj eno napravo. »Nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah,« je rekla komisarka.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Za tovorna vozila na slovenskem avtocestnem omrežju predlagani ukrepi ne prinašajo prav nič novega oziroma nič takega, kar se ne bi že dogajalo. Na Darsovem razpisu izbran konzorcij Telekoma Slovenija in Q-Free Traffic Designa je namreč februarja začel nameščati 126 cestninskih portalov nad avtocestami in hitrimi cestami, ki bodo omogočili elektronsko cestninjenje tovornih vozil. Sistem bo temeljil na brezžični komunikaciji med vozilom oziroma napravo, ki jo bo od Darsa kupil voznik, in portalom. Tovornjaki, avtobusi in vsa druga nevinjetna težka vozila bodo tako elektronsko cestninjeni z začetkom leta 2018. Potem bodo tudi cestninske postaje postopoma odstranjene.
V Darsu pa pravkar preučujejo tudi možnosti uvedbe elektronske vinjete za osebna vozila, toda »vsaj za leto 2018 ni predvidena sprememba obstoječega vinjetnega sistema«, zatrjujejo. Da bomo vinjete za osebna vozila ohranili, le da v elektronski obliki, je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv v začetku maja razkril že minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Elektronske vinjete je napovedal v letu 2019. »Sistem elektronskega cestninjenja za težka vozila, ki ga postavljamo, tehnično omogoča cestninjenje vseh vozil, tudi osebnih,« dodajajo na Darsu. »Potrebna je nadgradnja zlasti z vidika večjega števila transakcij, saj bi bilo v sistemu v primeru vključitve tudi osebnih vozil predvidoma vsaj petkrat več transakcij,« pojasnjujejo.
Pravičnejši sistem in manj izpustov
Predlagani sveženj ukrepov tako po mnenju komisarke Bulčeve prinaša bolj pravičen sistem, s katerim želi evropska komisija ohraniti konkurenčnost transportnega sektorja, ki bo šla z roko v roki s (kmalu) vseobsegajočo digitalizacijo. Danes predlagani ukrepi naj bi poleg »pravičnejšega plačevanja« cestnine prispevali še k zmanjševanju škodljivih emisij. »Te reforme so temelj za standardizirane digitalne prometne rešitve, pravičnejši sistem. Pomagale bodo zmanjšati socialnoekonomske stroške prevoza, denimo izgubljeni čas v prometu, smrtne žrtve in poškodbe, tveganje za zdravje zaradi onesnaženosti in hrupa, hkrati pa služijo potrebam državljanov, podjetij in narave,« je opisala komisarka. Del svežnja ukrepov so tudi predlogi glede urejanja delovnih razmer voznikov tovornjakov, ki bi preprečili socialni damping.
Hkrati evropska komisija v prihonjem letu načrtuje še dodatne ukrepe, ki zadevajo promet. Med drugim lahko pričakujemo strožje standarde glede izpustov za osebna in tovorna vozila do leta 2020.
