Zahtevna, saj smo lani izgubili naslov prvaka, ki je romal v Ljubljano. Spomnite se zgolj neprijetne zgodbe z našimi navijači. Bilo je veliko žalostnih trenutkov, zato smo lovoriko morali čim prej vrniti pod Pohorje. Skupaj z navijači smo bučno proslavili naslov prvaka.
Vas je lani posebej zapeklo, ker je bila na vrhu Olimpija?Seveda. Pred nekaj leti je našo vladavino prekinil Koper, vendar takrat nismo bili tako razočarani kot lani, ko smo občutili, kaj pomeni za Maribor, ko mu Olimpija spelje pokal. Letos smo bili odločni, da naslov vrnemo v Ljudski vrt.
Vas preseneča, da imate kar trinajst točk naskoka?Da. Spomladi smo hitro razrešili vse dvome o prvem mestu. Bili smo veseli, vendar tudi presenečeni, da nam tekmeci niso povzročali veliko težav. Dolgo smo lahko uživali v slavju, kar je privedlo do slabših iger v zadnjih krogih. Navijači morajo razumeti, da pravega tekmovalnega naboja ni bilo več.
Je bila ključna spomladanska premiera z Olimpijo?Gotovo. Začetek je vedno pomemben, zmaga na derbiju pa nam je dala krila. Po tej tekmi se je začelo prvenstvo obračati v našo smer. Opozoril bi še na tekmo z Domžalami, ki smo jo dobili z 1:0. Spomnim se, da sem dosegel gol po osmih sekundah, kar je moj osebni rekord.
To je le eden od mejnikov, ki ste jih dosegli v dresu Maribora.Drži. Nikdar si nisem predstavljal, da bi mi lahko uspelo toliko podvigov. V Braziliji sem živel v bližini favel. Življenje ni bilo enostavno, bil sem povsem drugačen človek.
Kakšen?Doma smo imeli malo denarja. Za zajtrk, kosilo in večerjo sem jedel le krekerje. Ko sem bil vpoklican v reprezentanco do 15 let, sem ob nedeljah dobil nekaj mesa in kokakolo. Po prestopu v Mariboru sem doživel življenjski čudež.
Športni direktor Zlatko Zahović vas je pred desetletjem našel na Cipru.V ciprski ligi nisem dobil veliko priložnosti, predsednik kluba pa je dejal, da v moštvu ne želi več brazilskih nogometašev. V tistem obdobju je Maribor iskal napadalca, z Zlatkom pa sva se hitro dogovorila. Moštvo sem spoznal na pripravah v Poreču in po prvi pripravljalni tekmi podpisal pogodbo.
Je Zahović eden izmed ljudi, ki ste jim najbolj hvaležni v življenju?Da. Ko sem prišel v Maribor, nisem bil v formi, vendar je Zlatko verjel vame. Imel je občutek, da lahko veliko dam klubu, zato sem mu zelo hvaležen za izkazano zaupanje. Brez Zahovića se moja kariera ne bi iztekla tako uspešno. Pomislite, v Mariboru sem navsezadnje dočakal tudi ligo prvakov.
Kakšen odnos imata?Prijateljski in poslovni. Zlatko zna udariti po mizi, saj je naš šef. V komunikaciji nimava nobenih težav, saj Zlatko obvlada portugalsko, jaz pa se trudim govoriti slovensko.
In prav odlično vam gre.Ko sem živel na Pobrežju, mi je sosed rekel, da me bo naučil slovenskega jezika, v klubu pa so mi priskrbeli zasebno učiteljico.
Je slovenščina zahtevna?Zelo.
Kaj je najtežje?Končnice besed. Zelo se moram potruditi pri dvojini, včasih mešam tudi spole. Poznam veliko slovenskih besed, vendar imam težave pri sklanjanju.
Med sporazumevanjem prav tako razmišljate po slovensko?Žal ne. Preden želim kaj reči, najprej premislim v portugalščini, zato se mi še vedno zatika.
V katerem jeziku govorijo otroci?Njihov prvi jezik je slovenščina, saj so v Mariboru hodili v vrtec in šolo. Med seboj se pogovarjajo v slovenščini, z mamo pa komunicirajo v portugalščini. Majhni otroci so lažje dojemljivi za učenje jezikov.
Je družina za vas najpomembnejša?Na prvem mestu je Bog, sledita pa družina in NK Maribor. Ko nisem v klubu, sem v cerkvi in pri družini. To so trije dejavniki, ki mi pomenijo največ.
Vzgajate otroke v nogometnem duhu?Sinova pri osmih in dvanajstih letih že igrata za Maribor. Najprej sem ju usmerjal v tenis, gimnastiko in plavanje, saj ne želim biti oče, ki bi otroke silil v neke aktivnosti. Oba sta izrazila željo po igranju nogometa, zato imata pri meni vso podporo. Velikokrat jima povem, kako pomembna je samodisciplina v športu.
Boste po koncu kariere ostali v Sloveniji?Seveda. Tri leta sem molil k Bogu, da bi z družino dobili slovensko državljanstvo. Z ženo sva se odločila, da bova ostala v Mariboru, saj Slovenija ponuja boljše življenje kot Brazilija. Upam tudi, da bom lahko po koncu športne kariere še naprej deloval v klubu.
Se pogosto vračate v Brazilijo?Ne. Nazadnje smo bili pred tremi leti. Neko jutro sem že ob osmi uri doživel šok, ko so oropali lekarno. Takšno življenje mi ne ustreza. V Sloveniji sem našel svoj mir. Večkrat nas obiščejo moji starši, prav tako se oglasita tast in tašča. Slovenija je zanimiva za Brazilce tudi zaradi pokrajine. Starši so bili navdušeni, ko je pozimi snežilo.
Kako je v Porto Alegreju, kjer ste se rodili?Mesto je lepo, saj ima veliko naravnih znamenitosti. Blizu je tudi morje, skupaj z okolico pa ima kar dva milijona prebivalcev. Problem je v kriminalu, saj mesto ni najbolj varno. Ponoči ni pametno ustavljati avtomobila pri rdeči luči, saj hitro pridejo lopovi s pištolami. Nevarno je tudi v centru.
Koliko moči še imate za igranje nogometa pri 33 letih?Ogromno. Dnevnikova nagrada mi je dala novo motivacijo. Prepričan sem, da bom lahko igral nogomet še naslednjih pet let. Vmes sem spremenil način prehranjevanja, prav tako več treniram po samostojnem programu. Po tridesetem letu se telo spremeni, zato sem se odpovedal kruhu, testeninam, picam... Na mojem jedilniku je zdaj več zelenjave, sadja in ribjih izdelkov.
Je bil to zahteven preskok?Seveda, saj sem začel nov način življenja. Najtežje sem se odvadil kruha.
Še sedem golov vas loči do rekorda Štefana Škaperja, kralja med strelci v slovenski ligi.Ta mejnik je moj življenjski cilj. Pričakujem, da bi ga lahko dosegel ob koncu jesenskega dela prihodnje sezone.
Vas moti, ker tekem ne začenjate vedno v prvi postavi?Kot vsak nogometaš želim vedno igrati, vendar razumem, da je v napadu Maribora velika konkurenca. Zaradi romba na sredini igrišča sem zamenjal položaj in se skušal podrediti moštvu.
Ste mentor mlajšim igralcem?Poskušam biti. Z mladimi se pogovorim pred vsako tekmo. Govorim jim, naj igrajo mirno. Če komu spodleti kakšna podaja, mu razložim, da bo v naslednji akciji boljše. Spodbujam jih tudi s klopi, saj se tako krepi ekipni duh.
Bo Maribor dočakal evropsko jesen?Lahko nam uspe. Velika želja je, da bi se liga prvakov vrnila v Ljudski vrt. S tem bi razveselili tudi navijače.
