»Vladni predlog za odpravo plačnih anomalij je nekonsistenten in nepravičen do posameznih skupin zaposlenih v javnem sektorju, še zlasti do tistih z najnižjimi plačami v plačni skupini J, kot so kuharice, čistilke, hišniki, tajnice, računovodje…« je danes opozoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Po njegovem mnenju vlada s svojimi predlogi, ki »favorizirajo zaposlene v državni upravi in vladnih agencijah«, ogroža uspešnost pogajanj kakor tudi cilj, po katerem bi morali javni uslužbenci z osnovnimi plačami do vključno 26. plačnega razreda (1174 evrov bruto) pravico do višje plače dobiti že s 1. julijem. »Če ne bo pravočasno sklenjen dogovor in če se najslabše plačanim ne dvignejo plače za vsaj dva plačna razreda, bo Sviz znova pozval svoje članstvo v plačni skupini J na proteste pred vlado,« je opozoril Štrukelj. Namesto 20 milijonov evrov, kolikor bi vlada v skupno 70 milijonov evrov težkem predlogu za odpravo anomalij namenila plačni skupini J, zahtevajo zanje 40 milijonov.
V državni upravi zvišanja za kar 54 delovnih mest
Čeprav so v Svizu po Štrukljevih besedah lanskoletni dogovor o odpravi plačnih anomalij razumeli tako, da bodo ta sredstva v prvi vrsti namenjena najslabše plačanim delavcem ter da bodo korekcije plač na delovnih mestih z višješolsko, visokošolsko in univerzitetno izobrazbo zgolj izjema, pa se je vlada odločila za pristop, ki še povečuje anomalije. Kot opozarja, bi se po vladnem predlogu v državni upravi in lokalnih skupnostih, brez upoštevanja dviga plač v vojski, osnovne plače zvišale na kar 54 delovnih mestih, medtem ko bi se v izobraževanju zvišale na zgolj dveh delovnih mestih, v kulturi petih, v znanosti pa na nobenem. Ob tem je od teh 54 delovnih mest v državni upravi za kar 21 zahtevana visokošolska strokovna in univerzitetna izobrazba.
»Tudi če v vladi ocenjujejo, da na delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo obstajajo anomalije, je tak pristop v nasprotju z dejstvi,« pravi Štrukelj. Pregled po plačnih razredih namreč pokaže, da so delovna mesta z univerzitetno izobrazbo v državni upravi, če vzamemo za povprečje 44. plačni razred (2378 evrov bruto), za sedem plačnih razredov ali za okoli 550 evrov bruto bolje vrednotena kot v izobraževanju ter za dobrih osem razredov ali 650 evrov bruto bolje kot v znanosti in socialnem varstvu.
Koprivnikar presenečen nad grožnjami s stavko
Vlada je po Štrukljevih ocenah »zaradi svojih nekonsistentnih in nelogičnih potez« kriva tudi za konflikt, ki je glede »primerljivosti delovnih mest« nastal med policisti in drugimi uniformiranimi poklici. »S tem, ko je najprej privolila v zvišanje policijskih, zatem pa še zdravniških plač, se je ujela v past zahtev tudi drugih poklicnih skupin. Ne vem, ali je bila tako naivna ali tako arogantna, da je mislila, da bodo ostali kar lepo tiho,« se sprašuje Štrukelj, ki zaradi vse bolj kaotičnih razmer napoveduje, da enotni plačni sistem ne bo vzdržal do konca prihodnjega vladnega mandata.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je danes v pisnem odzivu zatrdil, »da vladni predlog uravnoteženo in skladno z dogovorom in stališči zasleduje načelo pravičnosti in primerljivosti delovnih mest ter daje poudarek najslabše plačanim javnim uslužbencem«, že v sredo pa, da napovedanih stavkovnih aktivnosti nekaterih sindikatov »preprosto ne razume«, saj so, kot je dejal, dodatna sredstva za odpravo plačnih anomalij zagotovili prav tistim poklicnim skupinam, ki napovedujejo stavkovne aktivnosti.
Medtem ko se v drugih uniformiranih poklicih ne strinjajo s tezo, da poklic policista ni primerljiv z nobenim drugim poklicem v represivnem delu državne uprave, pa v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) ocenjujejo, da gre pri vladnem predlogu za ponovno izenačitev uniformiranih poklicev za nov poskus »diskreditacije in razvrednotenja poklica policista«. Kot so zapisali v sredo, bi v izenačitev plačnih razredov privolili le, če bi bilo tako ugotovljeno na podlagi ustreznih meril.
