Vlada in sindikati javnega sektorja so včeraj po pričakovanjih podpisali dogovor o plačah v javnem sektorju za prihodnje leto. K podpisu je pristopilo 26 od 40 reprezentativnih sindikatov, kar zadostuje za uveljavitev dogovora. Svoj podpis naj bi v prihodnjih dneh prispevali še nekateri sindikati.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar meni, da so s podpisom dogovora uspeli zagotoviti stabilen državni proračun za prihodnje leto. Na ministrstvu ocenjujejo, da so z dogovorom »privarčevali« okoli 200 milijonov evrov. Če dogovora ne bi sklenili, bi se namreč obseg sredstev za stroške dela v javnem sektorju povišal za 348 milijonov evrov, tako pa bodo za plače v prihodnjem letu odšteli »le« dodatnih 148 milijonov evrov.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa napoveduje, da podpisani dogovor na simbolni ravni pomeni konec varčevalnega obdobja. Pogajanja ocenjuje za prelomna, saj »prvikrat od začetka krize zaposle nim v javnem sektorju prinašajo izboljšanje materialnega položaja«.
Del sindikatov ostro proti
Proti podpisu so še naprej Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat vojakov Slovenije in Konfed eracija slovenskih sindikatov, pa tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije – Praktikum in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije – Fides.
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin kot glavni argument proti podpisu navaja, da se v minulem letu v javnem sektorju ni začela nobena reforma in da se resorno ministrstvo ni niti opredelilo do predlogov reforme zdravstvenega sistema, ki so jih podale zdravniške organizacije že v začetku lanskega leta. V Fidesu so prepričani, da podpisovanje takih dogovorov daje potuho neaktivnosti vlade.
David Švarc, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, poudarja, da so že od samega začetka pogajanj nasprotovali kakršnim koli posegom v dogovor med vlado in sindikati, po katerem bi se morali z letom 2016 sprostiti vsi varčevalni ukrepi. Opozarja, da je bil lanski dogovor podpisan v bistveno slabših ekonomskih razmerah. Za Sindikat ministrstva za obrambo pa novi dogovor ni sprejemljiv, ker iz njega niso razvidni jasna zaveza vlade in roki za odpravo nepravilnosti v plačnem sistemu, ne strinjajo se niti z dogovorjenim regresom. Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije in Konfederacije slovenskih sindikatov, pa je ogorčen, da konfederacija, ki je septembra dobila reprezentativnost, v pogajanja sploh ni bila vključena. Napovedal je, da bodo dogovorjene rešitve sodno izpodbijali.
Napredovanja da, uspešnost ne
Podpisani sporazum ob že predhodno dogovorjeni sprostitvi napredovanj v plačne razrede in nazive vključuje sprostitev plačne lestvice s septembrom 2016. Osnovne plače javnih uslužbencev se bodo tako zvišale za pol do skoraj pet odstotkov, prihodnje leto bo višji tudi regres za letni dopust, a bo še naprej omejen. Zaposleni do 15. plačnega razreda, ki so lani in letos dobili 692 evrov bruto, bodo prihodnje leto dobili »polni« regres v višini minimalne plače. Zaposleni, umeščeni od 31. do vključno 40. razreda, bodo dobili 696 evrov, tisti od 41. do 50. razreda 450 evrov. V nasprotju z letos, ko niso dobili nič, bodo 350 evrov regresa dobili tudi tisti, ki so v 51. plačnem razredu ali višje.
Pri premijah dodatnega pokojninskega zavarovanja ni sprememb – v prvi polovici prihodnjega leta bodo znašale 10, nadaljnje tri mesece 15, zatem pa (do konca leta) 30 odstotkov polne premije. Redne delovne uspešnosti tudi v prihodnjem letu ne bodo izplačevali, ostajajo tudi omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Podpisani dogovor podaljšuje tudi nekatere ukrepe iz zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) – prenehanje pogodbe o zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, omejitev letnega dopusta na 35 dni ter omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.
O postopnem sproščanju ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od leta 2017 do 2019 se bosta vladna in sindikalna stran pogajali v začetku prihodnjega leta, dogovor pa naj bi sklenili najpozneje do konca aprila. Do konca marca prihodnje leto naj bi se dogovorili tudi o načinu in dinamiki odprave anomalij plačnega sistema, predvsem vrednotenja delovnih mest in nazivov.
