Medtem ko še ni znano, kako se bodo v prihodnjih mesecih razpletla Agrokorjeva tragedija, iz Mercatorja prihajajo spodbudne novice. V prvem četrtletju letošnjega leta je namreč Skupina Mercator pod vodstvom nekdanjega predsednika uprave Tonija Balažiča ustvarila 1,1 milijona evrov čistega dobička, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni skoraj dvotretjinsko rast. Čisti dobiček krovne družbe Poslovni sistem Mercator se je v obravnavanem obdobju zvišal za slabo polovico, na 2,8 milijona evrov.
V prvem tromesečju so se Skupini Mercator prihodki od prodaje zmanjšali za 6,7 odstotka. Na padec je vplivala predvsem lanska odprodaja neosnovnih dejavnosti Modiane in Intersporta, glede na ohranjeno poslovanje v primerljivem obdobju preteklega leta pa so se prihodki znižali za 0,7 odstotka. Na slovenskem trgu so padli za 5,9 odstotka, na srbskem pa za 5,1 odstotka. Občutno so se znižali v BiH (za 48,1 odstotka) in na Hrvaškem (za 55,4 odstotka). V obeh državah je Mercator ohranil le še nepremičninsko dejavnost, njegove prodajalne pa so se po prevzemu preimenovale v Konzum. Prihodki od prodaje so se zvišali le na črnogorskem trgu, in sicer za 7,5 odstotka.
Donosno poslovanje letos le obliž na rane
Dobro poslovanje v prvem četrtletju je le obliž na rane, ki so jih slovenski trgovski verigi povzročile Agrokorjeve neobvladljive finančne težave. Z objavljeno lansko izgubo v višini 73 milijonov (leta 2015 je čisti dobiček znašal 20 milijonov evrov) je Mercator presenetil. K tolikšni izgubi so 46 milijonov prispevale slabitve terjatev do družb v Skupini Agrokor, ki niso del Skupine Mercator. Poročali smo že, da je moral Mercator terjatve slabiti v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj je na Hrvaškem sprejeti lex Agrokor največji hrvaški družbi zamrznil plačilo preteklih obveznosti.
Sredi aprila je Mercatorjev nadzorni svet od vodstva zahteval, naj preuči vse možnosti poravnave medsebojnih terjatev in obveznosti med družbami Skupine Mercator in Skupine Agrokor. Medtem ko je po Agrokorjevem prevzem Konzum najel Mercatorjeve prodajalne na Hrvaškem in v BiH, je Mercator od Konzuma najel nekdanje prodajalne srbske trgovske verige Idea. Kljub zamrznitvi plačevanja dolgov Agrokorjevih družb mora po drugi strani Mercator redno plačevati najemnine Konzumu, povrh pa tudi obveznosti Agrokorjevim živilskim družbam (Jamnici, Ledu, Zvijezdi…). Po pojasnilih Mercatorja so bile prve poravnave medsebojnih terjatev in obveznosti že izpeljave, dogovarjajo se o nadaljnjih, za katere obstajajo pozitivni znaki.
Milijardna hipoteka na Mercatorjevih nepremičninah
Potem ko je sodišče pred dnevi imenovalo Gregorja Planteua za izrednega člana Mercatorjeve uprave, so ga na torkovi seji kot del novega vodstva potrdili še člani nadzornega sveta. Na podlagi pred kratkim sprejetega posebnega zakona je vlada Planteua napotila v Mercator s ciljem, da bo nadzoroval posle med Mercatorjem in Agrokorjem. Toda po več ocenah Planteu nima ravno veliko možnosti, da bi preprečil finančne težave, ki jih bo Agrokor povzročal Mercatorju. Eden od možnih pretresov, ki bi lahko sledil v kratkem, bi bila odločitev, da bo zaradi nezadostnosti Agrokorjevega premoženja sledilo združeno finančno prestrukturiranje Mercatorja in Agrokorja, ocenjujejo poznavalci razmer.
Mercatorjevo premoženje je skoraj v celoti obremenjeno, na Mercatorjevih nepremičninah v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, pa so vknjižene hipoteke v maksimalni višini milijarde evrov. Te je po reprogramiranju posojil vknjižila londonska družba Glass Trust Corporation, agent bank upnic. To pomeni, da Mercator obroke za posojila posameznim bankam nakazuje tej družbi, ta pa jih nato prenakazuje bankam. Dogovor o reprogramiranju Mercatorjevih posojil je bil sklenjen, še preden ga je prevzel Agrokor.
