Hokejska zveza Slovenije, ki jo zadnjih sedem let vodi Matjaž Rakovec, ostaja v rdečih številkah. V gradivu za današnjo skupščino zveze je zapisano, da je negativni društveni sklad 911.418 evrov, krovna organizacija pa je v preteklem letu presegla prihodke nad odhodki v višini dobrih 20.000 evrov.
Delegati bodo potrjevali rebalans proračuna za tekoče leto, ki je za skoraj 300.000 evrov nižji od pričakovanj. Hokejska zveza ima največji primanjkljaj pri načrtovanih sredstvih sponzorjev, ki bodo namesto 900.000 evrov prispevali tretjino manj. Zveza mora zmanjšati stroške za delovanje pisarne, saj načrtuje, da bi ob koncu leta privarčevala kar 400.000 evrov, a bo končna številka najverjetneje precej nižja. Za prihodnje olimpijsko leto zveza načrtuje slabih 1,8 milijona evrov prihodkov, za plače delavcev v pisarni pa bo namenila 82.000 evrov, kažejo zaupni podatki, ki jih hranimo v uredništvu. Za finančne in pravne storitve bo zveza namenila 20.000 evrov, za razvoj hokeja 46.000 evrov, za ustroj članske reprezentance pa 725.000 evrov. Vodstvo izbrane vrste bo prejelo 90.000 evrov honorarja, dnevnice in premije za igralce pa so ovrednotili na 230.000 evrov.
Predsednik Matjaž Rakovec je v svojem poročilu omenil, da je bila minula tekmovalna sezona »izredno uspešna«, čeprav je Slovenija izgubila status v ligi EBEL, izbrana vrsta pa je po uvrstitvi na olimpijske igre ostala brez zmage na prvenstvu v Parizu in izpadla v skupino B. Rakovec priznava, da zveza lani ni uresničila sanacijskega načrta, pričakuje pa, da bo letošnje leto uspešnejše. Prvi človek slovenskega hokeja je zapisal, da je v pokalnem tekmovanju nastopilo devet moštev, ni pa omenil, da zveza ni organizirala finalne tekme med Olimpijo in Jesenicami. Nadzorni odbor pod vodstvom Branka Terglava je opozoril, da »slovenska stroka zaostaja za razvitim hokejskim svetom«, zato predlaga več vlaganja v strokovno usposabljanje trenerjev in drugega tehničnega osebja. Predsednik sodniške organizacije Viki Trilar je spomnil, da »sodniki od januarja znova niso prejeli izplačil za opravljeno delo«.
Ob robu pregleda poslovanja hokejske zveze dodajmo, da se je na Jesenicah sfižilo sodelovanje med sedanjim vodstvom državnih prvakov in projektno skupino, v kateri je bil najbolj izpostavljen nekdanji as Podmežakle Tomaž Razingar. Deveterica podpisnikov (ob Razingarju še Mitja Bervar, Miloš Ažman, Stevo Ščavničar…) je pojasnila, da sta »znova prevladala kratkovidnost in strah posameznikov pred izgubo položajev in ugodnosti«. Projektna skupina je vodstvo kluba zaprosila za vpogled v finančno poslovanje, vendar podatkov ni prejela.
