V sklopu naložbenega načrta za Evropo deluje tudi Evropski investicijski sklad (EIF), znotraj katerega že nastaja vseevropski sklad skladov tveganega kapitala, v katerega so nedavno poleg Slovenije pristopile še Avstrija, severna Italija, Slovaška, Češka, Madžarska. Denar bo namenjen mladim podjetjem, ki so svoj produkt že preverila na globalnem trgu, potrebujejo pa za dejansko umestitev na globalni trg izdatnejšo investicijo.
»Gre za neke vrste tretjo finančno injekcijo zagonskim podjetjem, ki sicer lahko najprej dobijo nepovratni zagonski denar prek razpisa P2, nato pa še semenski kapital bodisi SK75 ali SK 200,« je pojasnila Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada.
Na nacionalni ravni bodo države skupaj z evropskim partnerjem, torej evropskim skladom (EIF), prispevale 120 milijonov evrov za obdobje petih let, torej do leta 2022. Denar bodo upravljali profesionalni skladi tveganega kapitala, ki bodo v regiji iskali mlada podjetja z velikim potencialom za uspeh na globalnem trgu. Prav toliko kot sklad bodo najmanj prispevali skladi tveganega kapitala, kar pomeni, da bo na voljo skupno skoraj četrt milijarde evrov.
»Tako razvijamo trg, saj bomo institucionalne investitorje spodbudili, da se bodo v naslednjih petih letih aktivno ukvarjali z iskanjem podjetij, ki so tik pred izstrelitvijo na globalni trg in ki bodo svoj denar z večjim zaupanjem zaradi vložka institucionalnih vlagateljev vlagala v mlada podjetja. To je pomemben korak, saj tako lahko kot regija dosežemo boljše uspehe in smo zanimivejši za nove zasebne vlagatelje. Tak način delovanja bo spodbudil tudi boljše medpodjetniško sodelovanje,« je prepričana Maja Tomanič Vidovič.
Evropa bolj konkurenčna
Po njenem mnenju je realno pričakovati, da bo denar, ki ga bodo vložili institucionalni vlagatelji, zasebnim skladom tveganega kapitala na voljo konec letošnjega leta, ko naj bi bil že znan vsaj prvi zasebni vlagatelj. Tovrstni način spodbujanja vlaganja v zagonska podjetja v regiji pa omogoča, da bodo za denar kandidirali tudi zasebni vlagatelji, ki ne prihajajo iz Evropske unije.
»Vsaka država, ki sodeluje v skladu, bo imela v svetovalnem organu, ki bo tudi imel pregled nad vsemi naložbami, svojega predstavnika, v primeru Slovenije je to torej Slovenski podjetniški sklad. Želimo si, da bi zasebni vlagatelji imeli interes vlagati v vse države, ki sodelujejo v skladu, če tega ne bi dosegli, imamo še vedno možnost sprejeti ukrep, s katerim bo denar nekoliko bolj enakomerno razporejen med državami,« pravi Maja Tomanič Vidovič.
Slovenija bo v sklad prispevala osem milijonov evrov, denar je že zagotovljen. Neposredni nadzor nad zasebnimi skladi pa imata EIF in evropska komisija. Kateri slovenski sklad tveganega kapitala oziroma zasebni vlagatelj bo kandidiral za denar, seveda še ni jasno, je pa po mnenju direktorice SPS za vlaganja interes ne le med domačimi skladi, pač pa tudi tujimi, v Sloveniji pa je za tovrstne denarne vložke primernih vsaj deset slovenskih podjetij, ki bodo v kratkem tik pred odločnejšim prebojem na globalni trg.
Torej v razvojni fazi, kot je na primer trenutno Chipolo, ki je januarja odprl svoje predstavništvo v San Franciscu, ali pa VIAR, ki globalno zgodbo gradi iz Seattla. »Želimo si, da bi v vsako državo prišlo vsaj še enkrat toliko denarja, kot ga je v sklad vložila država. To torej pomeni, da naj bi bilo našim podjetjem na voljo minimalno 16 milijonov evrov, najvišja investicija, ki jo lahko posamezno podjetje dobi, pa je osem milijonov evrov. Tako bomo spodbudili nastajanje novih gazel.«
Uprava v Luksemburgu
Sklad skladov bo imel sedež v Luksemburgu, kjer je praksa investiranj odlično razvita, zato naj za investitorje tudi ne bi bilo birokratskih zapletov. Več ovir pri rasti slovenskih podjetij Maja Tomanič Vidovič vidi v majhnosti nacionalnega trga in kadrih, zato je vse več primerov, ko se slovensko zagonsko podjetje s prodajno ekipo preseli bodisi v ZDA bodisi v London, razvojni oddelek pa ostane v Sloveniji.
Na očitke, da mlada podjetja, ki so v začetni fazi dobila državni denar, nato odidejo gradit svoj preboj v tujino, Maja Tomanič Vidovič odgovarja, da je to pač posledica globalizacije oziroma prilagajanja slovenskih podjetij na njene zahteve, da pa je pomembno, da so razvojni oddelki še naprej v Sloveniji. »Po drugi strani pa je tovrstna praksa koristna, saj podjetniki, ki na globalni trg stopajo prek ZDA ali Londona, delijo svoje izkušnje drugim, ki se za vstop na globalni trg še pripravljajo. Tega se ne smemo bati, saj smo s tem ustvarili močno mrežo globalnih podjetnikov, naša naloga je samo, da smo z njimi čim bolje povezani.«
