Čeprav so potapljači ugotovili, da je betonski podpornik na predelu, kjer je reka Sava najgloblja, po 82 letih že močno spodkopan, se bo litijska občina celovite sanacije lesenega mostu na Savi pri Litiji lotila prihodnje leto. Manjšo poškodbo so odkrili še na enem podporniku, vendar bojazni, da bi kakšen avtomobil skupaj z leseno konstrukcijo zgrmel v Savo, ni, zatrjujejo na litijski občini.
Zgodovina se ponavlja
Zgodovinski zapisi sicer kažejo na zanimivost, da most doživlja nekakšen deja vu. Podobno kot so ljudje takrat po obljubah politikov pred volitvami nanj čakali več kot 40 let in ga po poročanju takratnega časnika Jutro dočakali sredi največje krize, se bo tudi litijska občina njegove sanacije lotila po več letih krpanja načetih tramov na vozni površini in sredi največje krize v občinski blagajni, za povrh pa še v letu lokalnih volitev.
Koliko bo stala obnova mostu, bo znano šele po podrobnem pregledu celotnega mostu in na podlagi tega izdelani projektni dokumentaciji, je povedala direktorica občinske uprave Meta Ponebšek in dodala, da so v proračunu za prihodnje leto v ta namen rezervirali 100.000 evrov. »Že zdaj je znano, da bo potrebna sanacija dveh betonskih podpornikov, povozne površine in nekaterih nosilnih lesenih delov konstrukcije,« je pojasnila. Zavod za varstvo kulturne dediščine bo ob tem najverjetneje zahteval, da se ohrani izvirna oblika lesene konstrukcije. Ta je delo inženirja Slavka Viherja, ki je konstruiral večino mostov iz tistega obdobja. Mimogrede, njegovo originalno mapo z izračuni in načrti lesenega mostu na Savi že poldrugo leto na spletnem bolšjaku bolha.com prodaja kranjska Bukvarnica.
Brez »velikih komedij in hrupa«
Sama gradnja 98,5 metra dolgega in 5 metrov širokega mostu, dvignjenega okoli 10 metrov nad reko Savo, je sicer po zapisih takratnih časopisov potekala približno pol leta, »brez velikih komedij in hrupa«. Se pa je povsem na začetku gradnje zgodila večja nesreča, ko je pri montaži prvega dela nosilne konstrukcije en tram zrušil celotno konstrukcijo, da je ta skupaj z delavci zgrmela v globino na savske skale. Pri tem je kar 400 kilogramov težak hlod rušil in skupaj z drugim lesom pod sabo pokopal glavnega tesarskega mojstra Ivana Golobarja. Pozneje so ob odprtju mostu, 4. novembra leta 1935, z napisom »Ko vežem oba bregova, daj bog obilo blagoslova« upali, da je bila to njegova zadnja smrtna žrtev.
Podatkov o tem, koliko jih je bilo, ni, se pa domačini že vrsto let borijo za povečanje varnosti pri uvozu levo na most z regionalne ceste Litija–Zagorje. A ga očitno še ne bodo dočakali. Čeprav je direkcija za infrastrukturo v preteklosti že ugotovila, da gre za nevaren odsek, in so to zatečeno stanje potrdili tudi letos, so na občini kljub vsemu spet dobili le obljubo, da bodo skušali investicijo uresničiti enkrat v prihodnjih letih, je pojasnila Ponebškova. Podobno je tudi s pločnikom oziroma kolesarsko stezo med mostom in Spodnjim Logom, ki prav tako ostajata projekta za naslednjih pet let.
