»Vemo, da je naša družba z vidika starostne strukture pred izrazito velikim izzivom,« je na včerajšnji razpravi o osnutku strategije dolgožive družbe dejal predsednik vlade Miro Cerar in napovedal »odločen korak, da se spopademo s temi izzivi«. Po njegovem prepričanju je »moralni napor« še bolj nujen kot reševanje težav, povezanih s tehnološkim in znanstvenim razvojem. Poudaril je, da moramo doseči zavedanje, »da je vsak človek, ne glede na starost, še vedno koristen gradnik družbe in zahteva spoštovanje ter pomoč, če je potrebna.«
O pomembnosti spopada z izzivi sta govorila tudi direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle ter ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. »Vprašati se moramo, katere prilagoditve moramo sprejeti, da se bo sedanja kakovost življenja ohranila ali povečala,« je dejal Vasle. Ministrica pa je opozorila, da lahko prihodnost prinese težave: »Družbenih podsistemov ne moremo več spreminjati korak za korakom.« Po njenem mnenju je treba spremeniti paradigmo.
Šlo naj bi predvsem za to, da v prihodnosti ne bo več treh ločenih življenjskih obdobij, torej izobraževanja, dela in upokojitve oziroma prostega časa. Po novem naj bi se prehodi med njimi zabrisali, saj naj bi delali dlje, učili pa naj bi se skozi celotno življenje.
Večja vlaganja in manj davkov
Ana Krajnc z univerze za tretje življenjsko obdobje je opozorila na pomanjkljivost v vladnem osnutku: »Končati se mora zaljubljenost v zaposlitev.« Sistemi socialne in zdravstvene varnosti so namreč odvisni od prispevkov iz plač, Ana Kranjc pa je opozorila, da je delovnih mest vse manj, delodajalci pa danes potrebujejo »prožno« delovno silo. Poleg tega je po njenem mnenju večja prožnost delavcev edini način, da se »aktivirajo« skupine, katerih delovna aktivnost je zdaj nizka. Z njenim mnenjem so se strinjali tudi predstavniki delodajalcev.
Vlada v osnutku strategije dolgožive družbe ne piše veliko o delovnih mestih. Strategija razvoja Slovenije gospodarskega ministrstva pa predvideva vlaganja v okolju prijazno gospodarstvo, energetiko, znanstvene raziskave, turizem, internet, socialo, zdravstvo… Načrtujejo »spodbudno davčno okolje« in zmanjševanje državnih izdatkov, zmanjšali bi število občin in regionalno razdrobljenost ustanov.
Vlada naj bi strategijo dolgožive družbe sprejela julija, potem pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte s konkretnimi predlogi za uresničitev začrtanih usmeritev. Najprej pa bo osnutek strategije, v katerem so usmeritve začrtane, dopolnjen s predlogi, ki so že bili in še bodo izraženi v razpravah.
