»Pred delodajalci in kadroviki je velik izziv, kako privabiti zavzete in motivirane sodelavce ter jih zadržati v delovnem razmerju,« prizna Majda Kranjc, vodja kadrovsko splošnega sektorja v šentjernejskem specialistu za ploskovno pohištvo Podgorje. Podjetje je lani prihodke povečalo za dobro petino, letos pa naj bi jih za desetino. Samo letos so zaposlili že 60 novih sodelavcev, tako da podjetje trenutno zaposluje 460 ljudi, do konca leta jih bodo zaposlili predvidoma še 30.
Hitra rast podjetja in vse večja kadrovska lakota jih spodbujata k tesnemu sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in s kar tremi agencijami za pridobivanje kadrov. Za zaposlovanje tujcev se ne odločajo, saj delovnih dovoljenj zanje ne dobijo, ker naj bi bilo dovolj potenciala tudi med prijavljenimi brezposelnimi v zavodovi evidenci, pojasnjuje Majda Kranjc.
V Podgorju so minuli četrtek tako kot v več kot 300 drugih slovenskih podjetjih odprli vrata svetovalkama Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod je namreč tretjič zapored pripravil dan za delodajalce, ki jim je predstavil ukrepe na področju aktivne politike zaposlovanja. Posebno skrb so letos namenili promociji zaposlovanja starejših brezposelnih oseb, saj je Slovenija s 35-odstotnim deležem zaposlenih, ki so starejši od 55 let, prav na repu med državami v EU.
Konec marca je bilo tako v zavodovi evidenci brezposelnih prijavljenih 23.646 oseb, starih 55 let in več, ali 24,8 odstotka vseh brezposelnih. Je pa res, da v proizvodnih podjetjih z visoko dinamiko delovnega procesa težko zaposlujejo starejše ljudi, saj tovrstnih psihofizičnih naporov ne zmorejo več. Tako je tudi v Podgorju, kjer je njihov kolektiv v povprečju star 38,9 leta. »Starejših delavcev od 50 let naprej ne zaposlujemo, ker smo iz nekaj primerov videli, da žal ne dohajajo tempa proizvodnje. Pri nas so proizvodna delovna mesta vsa podprta z IT-opremo – od dlančnikov do računalnikov, kamor je treba vnašati podatke. Tega žal starejši delavci ne obvladajo oziroma so prepočasni. Proizvodni procesi so hitri, veliko je sprememb, nimamo sedečih delovnih mest, vse to pa ni primerno za starejšo generacijo,« poudarja Majda Kranjc.
V podjetju v največjem obsegu zaposlujejo mizarje, lesarske tehnike, strojne tehnike, ki pa jih zelo težko dobijo, saj jih na trgu ni. »Zato se moramo zadovoljiti z drugimi profili, ki pa jim moramo predhodno zagotoviti 20 ur usposabljanja, da lahko sledijo uvajanju na stroju. Opažamo, da mladi zelo migrirajo med delodajalci, saj se očitno zavedajo, da je danes zaposlitev lahko dobiti. Iščejo si enoizmensko delo, brez dela ob sobotah in brez nadurnega dela. Opažamo tudi, da pri delu niso vztrajni in zavzeti. Želijo si, da bi imeli enako plačo kot zaposleni, ki so v podjetju 10 let in več,« opisuje med drugim glavna kadrovica v Podgorju. jpš