Mestna občina Kranj je za različne medijske projekte zasebnemu podjetju Gorenjski glas v zadnjih 13 letih po podatkih portala komisije za preprečevanje korupcije erar plačala skoraj 800.000 evrov, gorenjske občine pa kar pet milijonov evrov. Kranjska občina je do lani izdajala mesečno prilogo Kranjčanko, nato je začela izdajati Kranjske novice, obe ediciji sta namenjeni vsem gospodinjstvom oziroma vsem davkoplačevalcem.
Da to niso edini odlivi javnega denarja za občinske medijske projekte, pa dokazujejo številke kranjskih javnih zavodov, ki so financirani iz občinske blagajne. Kranjski proračun je tako zasebnemu podjetju za različne projekte, oglase in promocijo v zadnjih 13 letih namenil že okoli 1,3 milijona evrov oziroma v povprečju 100.000 evrov na leto. Zavod za turizem in kulturo je denimo Gorenjskemu glasu plačal 130.000 evrov, komunala pa 60.000 evrov.
Civilna iniciativa tarnala nad neenakimi možnostmi
Gorenjski glas izdaja tudi časopis, ki o dogajanju v Kranju poroča (tudi) brez plačila. In čeprav je v plačilih iz proračuna zajeto tudi nujno obveščanje (obvestila, oglasi), je daleč največ seveda plačil za tako imenovane občinske časopise, kjer bralci lahko štejejo število fotografij posameznega župana oziroma prebirajo večinoma hvalospeve storjenemu v občini.
Ko se je v Kranju odločalo o novi avtobusni postaji, nas je civilna pobuda proti občinskim načrtom obvestila, da nimajo enakih oziroma sploh nobenih možnosti, da bi lahko v Kranju svoja stališča predstavili v občinskih medijih. Župan Boštjan Trilar pa je gradivo za podporo svoji odločitvi seveda plačal iz proračuna.
Še huje je v manjših, krajevnih glasilih. Tako nas je mestna svetnica Barbara Gunčar opozorila, da ni mogla objaviti svojih nasprotnih stališč v glasilu krajevne skupnosti Kokrica, svetnik krajevne skupnosti Primskovo pa bije bitko za objavo svojih mnenj celo s pomočjo informacijske pooblaščenke. »Največkrat ne dobim nobenega odgovora, zakaj prispevek ni objavljen,« pravi Matevž Ribnikar, ki je zaradi tega zagnal svojo spletno stran. Iz proračuna kranjske občine je Gorenjski glas prejel za pripravo glasila na Primskovem in Kokrici po 16.000 evrov, skupaj za vsa občinska glasila pa v času od leta 2003 do letos okoli 70.000 evrov.
Na občini kampanje ocenjujejo kot uspešne
Če smo izpostavili tiskane medije, ne smemo pozabiti tudi drugih. Na Mestni občini Kranj so v letu 2016 za glasilo Kranjski glas plačali Gorenjskemu glasu, ki je bil edini ponudnik na razpisu, 46.000 evrov, še skoraj 25.000 evrov pa so namenili za objave na radijskih postajah ter dodatnih 25.000 evrov za objave v medijih v lasti znanega Leona Oblaka (Infonet media), v katerih se je pred volitvami kot županski kandidat precej pogosto pojavljal Boštjan Trilar. Na občini kampanje v omenjenih medijih ocenjujejo kot uspešne. Skupaj z drugimi objavami letno tako porabijo iz proračuna 110.000 evrov (GTV, Dnevnik, Delo).
Svetnika Zorana Stevanovića (SNS) pa so zmotile spremembe v občinski stavbi, kjer naj bi po njegovem nastalo »županovo medijsko središče«, prostore pa so zaradi tega morala zapustiti nekatera društva.
Na občini tako kritiko zavračajo in dodajajo, da bodo s spremembami le približali pristojne službe uporabnikom. Spomnimo še, da je koalicija župana Boštjana Trilarja prvič razpadla potem, ko je podžupan Primož Terplan (Stranka modernega centra) opozoril na to, da je iz proračuna dobila plačilo študentka, ki je delala za Boštjana Trilarja v času predvolilne kampanje. Župan je pojasnil, da ji je plačal delo pri družbenih omrežjih v času po izvolitvi.
O objavah zavodov ne vedo nič
Ko smo želeli na Mestni občini Kranj izvedeti, ali imajo pregled nad tem, koliko za večinoma iste prejemnike plačil porabijo javni zavodi, nam niso mogli odgovoriti in so nas napotili na posamezne zavode. Tako smo podatke črpali s portala erar, kjer sicer beležijo plačila državnih ustanov. Plačila za (samo)promocijo tudi v Kranju niso le izum Trilarjeve oblasti in so se jih več ali manj posluževali vsi kranjski župani. Podobno kot v Kranju pa ravnajo tudi druge gorenjske občine, saj Gorenjskemu glasu iz proračunov plačujejo več kot 15 lokalnih edicij.
Omenjeno zasebno podjetje je tako v 13 letih, odkar država vestno beleži odlive iz proračuna, uspelo na račun lokalnih medijev zaslužiti okoli pet milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, v njih pa bi bilo seveda na moč nenavadno brati kaj kritičnega o tistih, ki te medije plačujejo – lokalnih politikih v vseh obdobjih.
O uredniški politiki, transparentnosti, odsotnosti pravil igre in podobno pa je, kot zapisano, strokovna skupina obvestila predsednika vlade, pristojnega ministra za kulturo in izpostavila primer koprske občine. Če sklepamo še po stanju v Kranju in na Gorenjskem, lahko ugotovimo, da davkoplačevalci v okoli 200 slovenskih občinah prispevajo ogromno denarja za to, da bi lokalni politiki na oblasti tam ostali še naprej.
