Telo naj bi ji poslalo svarilna znamenja in to je treba vzeti z vso odgovornostjo do družine; njena odločitev naj bi bila povsem osebna: po devetih letih na vrhu avstrijskih Zelenih je Ewa Glawischnig danes odstopila z vseh političnih funkcij. Med kratko odstopno izjavo je 49-letna Korošica (iz Beljaka) s težavo zadrževala solze, njen predhodnik na čelu Zelenih, sedanji predsednik države Alexander Van der Bellen, pa je bil med prvimi, ki se ji je zahvalil za delo v dobro republike.
Tarča sovražnega govora
Glawischnigova nemara Zelenim ni vtisnila tako globokega pečata kot Van der Bellen, ki je dotlej pretežno monotematsko in izrazito opozicijsko stranko dokončno preobrazil v okoljsko, socialno in družbeno liberalno politično silo, pripravljeno prevzeti tudi vladno odgovornost. Vendar je Glawischnigova po spodletelih koalicijskih pogajanjih leta 2008 (zaradi katerih je Van der Bellen odstopil) stranko uspešno stabilizirala in jo na doslej zadnjih volitvah leta 2013 pripeljala do najboljšega dosežka sploh (12,4 odstotka).
Kot neomajni glas svetovljanske Avstrije je bila Glawischnigova tarča nenehnih napadov vodje svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja (tudi on ji je danes zaželel vse dobro), predvsem pa spletnih zmerjavcev. Pred mesecem dni je tako vrhovno sodišče dokončno zavrnilo njeno tožbo proti enemu izmed njih zaradi lažnega citata (dejala naj bi, da so begunci upravičeni nadlegovati dekleta), ta mesec pa dobilo tožbo proti drugemu, ki jo je kot predsednico »zelene fašistične stranke« imenoval »korumpirana koza« in »podla izdajalka ljudstva«. Točneje, višje deželno sodišče je presodilo, da mora facebook te objave zbrisati povsod na svojih straneh, ker gre za »očitne neresnice« in »sovražni govor«.
Strache v težavah
Kdo bo naslednik, še bolj verjetno pa naslednica Glawischnigove (poznavalci napovedujejo, da bo to Tirolka Ingrid Felipe), ki bo Zelene popeljal(a) na predčasne volitve 15. oktobra, bo najbrž znano konec tedna. Je pa že zdaj jasno, da bo svobodnjak Strache, ki se že od leta 2005 predstavlja kot prenovitelj Avstrije, po političnem stažu najstarejši nosilec ene izmed strankarskih list. Kancler Christian Kern je predsednik socialnih demokratov postal lani, Sebastian Kurz je konservativce »prijateljsko prevzel« pred nekaj dnevi, drugi dve stranki, ki sta še v parlamentu, pa sami obstajata šele pet let.
Pri svobodnjakih so nova samo Strachejeva očala, se je dnevnik Kurier danes s karikaturo ponorčeval iz desnega populista, ki bi rad veljal za »večno mladega«, a je zdaj videti politično star in obrabljen. Toliko bolj, ker desnim populistom medtem na Nizozemskem in v Franciji ni šlo po načrtih, naravnost strmoglavila pa je letos ideološko sorodna nemška AfD. Ob vsebinsko ne veliko drugačnem, vendar (p)olikanem Kurzu je zato mogoče od svobodnjakov pričakovati retorično najsovražnejšo predvolilno kampanjo doslej, kar bi lahko bila za Zelene priložnost, kakršno je lani na predsedniških volitvah izkoristil Van der Bellen.
