Med pomembnejšimi novostmi na Bledu je po besedah župana Janeza Fajfarja prenovljen pristan za pletnje na Mlinem. »Vsa dela, povezana s cesto na tem območju in dostopom do jezera, so končana. Dostop do pristanišča je precej bolj varen kot prej, ko so se čez cesto valile množice ljudi,« pravi.
Avtobusi, ki se pripeljejo iz središča Bleda, turiste, ki se v skupinah s pletnjami odpravljajo na otok, odložijo na posebej za to urejenem odseku. Tako ne ovirajo več prometa in so hkrati varnejši. Za tiste obiskovalce, ki se z avtobusom na Bled pripeljejo iz smeri Bohinja, pa so na Mlinem uredili dobro označen prehod za pešce. Tudi pletnje so se iz začasnega pristana ob pomolih v Mali Zaki pri Veslaškem centru vrnile v pristanišče na Mlinem. To bo, kot pravi župan, kmalu dobilo še pomole.
Vse več ljudi na Bled z avtobusom in vlakom
Za vse več turistov je prvi stik z Bledom avtobusna postaja, zato je občina poskrbela za preplastitev asfalta. Župan Fajfar si želi, da bi se pomena javnega prevoza do turističnega bisera zavedali tudi na Slovenskih železnicah. »Železniška postaja je odprta samo pet dni v tednu od jutra do popoldneva, kar je za turistično središče, kot je Bled, premalo,« je prepričan. Avtobusi, ki bodo čakali organizirane skupine turistov, bodo lahko parkirali na Selišah ob vstopu na Bled, kjer občina ureja osrednje blejsko parkirišče. Na njem bodo 20 parkirnih prostorov namenili tudi za avtodome. »Ljudi, ki potujejo z avtodomi, včasih premalo razumemo. Vse več jih je in to moramo spremeniti, saj so enako pomembni kot vsi drugi,« opozarja župan.
Da je Bled vse bolj priljubljen, pričajo tudi podatki o obisku – ta je bil ob letošnjih velikonočnih praznikih kar za petino boljši kot v enakem obdobju lani, podobno povečevanje števila obiskovalcev pa si v Turizmu Bled obetajo tudi poleti, pravi v. d. direktorja Turizma Bled in pomočnik župana Matjaž Berčon. To pa bo morda pomenilo tudi, da za vse obiskovalce, ki bodo na Bled prišli z osebnim avtomobilom, ne bo dovolj parkirišč. Trenutno jih je po Berčonovih besedah več kot tisoč, kar naj bi 'za silo' zadostovalo, v prihodnjih nekaj letih pa želijo to številko povečati na 1500. »Vendar do tega ne moremo priti čez noč,« pravi Berčon.
Za manj odpadkov in ločevanje tudi na prireditvah
Konec junija naj bi začeli graditi tudi osrednji del severne razbremenilne ceste, ki bo glede na ponudbo najugodnejšega ponudnika stal 4,2 milijona evrov in bo med drugim močno olajšal dostop do blejskega gradu. Po napovedih direktorja Zavoda za kulturo Bled Matjaža Završnika naj bi imeli letos več kot 450.000 obiskovalcev. Na gradu so uredili dodatne sanitarije, končujejo pa prenovo sprehajalnih poti in urejajo zaščito pred krušenjem skal. Dela bodo tako na gradu kot v Festivalni dvorani, ki jo upravlja zavod, nadaljevali jeseni.
V Infrastrukturi Bled pa se bodo že v teh dneh potrudili, da se bo slogan o Bledu kot zeleni destinaciji uresničeval tudi v praksi. Na prireditvah bodo po napovedih direktorja Janeza Resmana za strežbo hrane uporabljali biološko razgradljivo embalažo in pribor, odpadke bodo zbirali kar se da ločeno, pri ekološkem otoku na promenadi pa bodo obiskovalcem tudi pomagali pri ločevanju. Potem ko se je pobudi »brez odpadkov« (zero waste) pridružil hotel Ribno, si bo za to po novem prizadeval tudi hotel Golf, notranjost katerega so lastniki popolnoma prenovili.
Na Bledu pa se po Berčonovih besedah veselijo tudi novih lastnikov hotelov. Jelovico je od Electe kupil Otmar Zorn, novi lastnik Krima, nekdanjega Novega kondorja, pa je Loris Požar. »Obetamo si, da bosta svež kapital in nova energija, ki sta prišla na Bled, prinesla novo in izboljšano ponudbo,« priznava Berčon.
