»Začelo se je tako, da smo pred približno enim letom pravi ljudje sedli skupaj in bili navdušeni nad idejo, ki so nam jo predstavili Ekologi brez meja,« se začetkov prizadevanj za sodelovanje v projektu Zero Waste (brez odpadkov) spominja direktor hotela Ribno Matija Blažič. Ko so ugotovili, da si tako v hotelu kot v celotni občini prizadevajo za iste cilje po ohranjanju okolja, so se z organizatorji projekta najprej odpravili v italijanski Sorrento – v hotel, ki že deluje po načelih projekta Zero Waste. »Ko sem v enem od hotelov vstopil v hotelsko sobo, me je najbolj presenetilo to, da v njej nisem našel koša za smeti. Tisto, kar sem želel odvreči, sem začuden stlačil v žep. Kmalu sem ugotovil, da so koši na hodniku, vendar za ločeno zbiranje odpadkov,« pripoveduje.
Ker je od tega minilo že eno leto, nas je zanimalo, kaj se je v tem času spremenilo v hotelu v Ribnem. »Nič še,« nam je pojasnil direktor, saj da tako hitro vendarle ne gre. Najprej so morali ugotoviti, kako sploh hotel deluje. Razdelili so ga na enote in začeli meriti odpadke, porabo vode in energije. Nekateri podatki so razveseljivi – že danes na primer ločujejo od 70 do 80 odstotkov odpadkov, delež je odvisen od tega, ali odpadke merijo s prostornino ali s težo.
Bled vendarle ni Italija...
Vsi sodelujoči zdaj nestrpno pričakujejo analizo rezultatov merjenj. Nared naj bi bila čez nekaj tednov, pravi Erika Oblak, vodja projekta iz organizacije Ekologi brez meja. Tam so že pripravili nabor možnih ukrepov, ki bi jih v hotelu lahko uvedli za to, da bi čim prej izpolnili cilje in postali hotel brez odpadkov. »Za napredek so potrebni majhni koraki,« opozarja. Vsekakor pa bo po njenem potrebne veliko komunikacije tako z zaposlenimi kot z gosti. »Tudi vsak od zaposlenih v hotelu mora potem znati gostu odgovoriti, zakaj v sobah ni košev za smeti,« poudarja.
Tudi klasičen hotelski zajtrk se da prilagoditi, da je poleg gostom prijazen še okolju, razmišlja direktor Blažič. »Treba je premisliti na primer, ali gostom med postreči v majhnih plastičnih škatlicah ali pa bi si ga lahko toliko, kolikor ga potrebujejo, natočili iz večje posode s pomočjo dozirnika. Gre v bistvu za stvari, ki so jih počeli že naši stari starši, v potrošniški družbi pa smo nanje malo pozabili.« A tudi gostje so v Ribnem drugačni od tistih v italijanskih hotelih – tam se zamenjajo enkrat na teden, tu pa ostanejo le dan ali dva, tako da bo njihovo osveščanje prav tako svojevrsten izziv.
Okoli jezera na lep dan za poln zabojnik odpadkov
Domačini na Bledu so sicer ločeno zbiranje odpadkov po temeljitem osveščanju tamkajšnje komunale vzeli za svoje, pravi direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman. Drugače pa je s turisti, ki v občini ustvarijo okoli milijon nočitev, vsaj še enkrat toliko pa je dnevnih gostov. »Naš cilj je, da bi vsak izmed njih za sabo pustil le sled svojega stopala na sprehajalnih stezah,« pravi Resman. A žal ni tako. Na lep poletni sončni dan se v koših za smeti okoli jezera, čeprav omogočajo ločevanje, nabere kar za sedem kubičnih metrov ali za poln trapezni zabojnik mešanih komunalnih odpadkov.
Medtem ko si na komunali prizadevajo, da bi turiste naučili tudi, da se vodo da v svojo plastenko dotočiti iz vsake pipe, pa imajo tudi v hotelu Ribno še dodatne cilje. V bližini hotela bi po italijanskem zgledu radi uredili kmetijske površine, na katerih bi lokalni kmetje pridelovali dobrote izključno za hotelske namene. Zagotovo pa si bodo posebno mesto med zaželenostjo gostov zagotovili tudi s prizadevanji za manj odpadkov in večje prihranke vode in energije, je še prepričan direktor hotela.
