Gnojenje kmetijskih površin s hlevskim gnojem se vsakemu zdi normalno in nesporno, saj se tako rastlinam zagotavljajo razmere za boljšo rast. Zato bi se mnogi strinjali, da tistih nekaj pasjih iztrebkov že ne more biti problematičnih, če se znajdejo na travniku. Vendar so lahko psi pomembni prenašalci številnih parazitnih bolezni, ki se prenesejo na domače živali in povzročajo večjo gmotno škodo.
Podrobneje bomo opisali dve, ki sta po klinični sliki najbolj problematični in povzročata največ škode. To sta ehinokokoza in neosporoza, pri razumevanju teh bolezni pa nam je pomagala Maja Vodiškar, dr. vet. med., iz Veterinarske prakse v Tenetišah.
Neosporoza
Neosporozo povzroča protozoj Neospora caninum. Pri tej bolezni so psi končni gostitelji, domači prežvekovalci pa vmesni gostitelji. Psi z blatom izločajo jajčeca, ki jih nato z okuženo vodo ali krmo zaužijejo domači prežvekovalci. V domačih prežvekovalcih se parazit intenzivno množi. Pri tem prihaja pri govedu do velikega števila abortusov in mrtvorojenih telet. V plodovnih tekočinah in placenti je veliko število invazivnih oblik protozoja. Če pes to zaužije, se okuži in razvojni krog je sklenjen.
Protozoj pri pasjih mladičih do šestega meseca starosti povzroča živčno-mišične znake, krče, večje število pasjih mladičev pa lahko tudi pogine. Bolezen je neozdravljiva in jo je, ko je enkrat vnesena v govejo čredo, zelo težko odpraviti. Edina preventiva je, da se zagotavljata neoporečna krma in voda za živali, ki nista okuženi s pasjimi iztrebki. Pse zaščitimo tako, da so vedno pod nadzorom in ne zauživajo ničesar, kar bi lahko vsebovalo to nevarno kužnino.
Ehinokokoza
Ehinokokoza je parazitna bolezen, ki jo povzročajo trakulje vrste Echinococcus spp. Trakulja te vrste za svoj razvoj potrebuje vmesnega gostitelja, to so domači in divji prežvekovalci, izjemoma tudi človek. Končni gostitelj trakulje so psi, volkovi in lisice. Odrasla trakulja v končnem gostitelju zajeda v črevesju, od koder v blatu izloča jajčeca. Z zaužitjem okužene vode ali krme se okužijo vmesni gostitelji. V njih se v jetrih, pljučih (izjemoma tudi v možganih) tvorijo ciste, ki so lahko velike tudi za dojenčkovo glavico. Končni gostitelj se okuži z zaužitjem takih cist, v njem se razvije odrasla trakulja in razvojni krog je sklenjen.
Trakulja pri končnem gostitelju ne povzroča vidnejših kliničnih znakov. Pri vmesnem gostitelju pa zaradi počasne rasti cist lahko klinične znake opazimo šele več let po okužbi. Živali slabše jedo, imajo slabši imunski odziv in slabšo proizvodnjo.
Obolenje preprečujemo z rednimi dehelmintizacijami psov, ki naj bodo vsaj štirikrat na leto, pri lovskih in bolj izpostavljenih psih pa še pogosteje.
Alfakan Telefon: 070 853 113
E-pošta: info@alfakan.si
instagram: #alfakan
