Danes zgodaj popoldne je Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, v vložišče državnega zbora oddal 4500 podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru. V državnem zboru so kmalu zatem ugotovili, da je Kovačič referendumsko vprašanje oblikoval napačno – državljane je namreč želel vprašati, ali so za to, da se ne uveljavi zakon o drugem tiru, medtem pa zakonodaja zahteva pritrdilno oblikovano vprašanje. Ne glede na začetne težave se je Kovačič strinjal s spremembo predloga vprašanja. Zdaj bodo na ministrstvu za notranje zadeve podpise pregledali in preverili, predvidoma v četrtek pa bo dokončno znano, ali bo predsednik državnega zbora Milan Brglez razpisal 35-dnevni rok, v katerem bo moral Kovačič zbrati 40.000 podpisov, overjenih v upravnih enotah.
To pa bi znal biti (pre)trd oreh, če sodimo po rezultatih Dnevnikove javnomnenjske ankete, ki je pokazala, da kar 64 odstotkov vprašanih meni, da ta referendum ni potreben. Celo med opozicijskimi volilci je podpora referendumu nizka, volilci NSi ga podpirajo 50-odstotno, volilci SDS pa 40-odstotno.
Projekt nadaljujejo ne glede na pobudo
Ne glede na to pa je Vili Kovačič z vložitvijo podpisov, kot kaže, precej zmešal štrene vladi. Ta se je danes zvečer sestala na koalicijskem vrhu (govorili so o vseh zakonodajnih predlogih v nastajanju, med drugim tudi o zdravstveni reformi pa o reformi centrov za socialno delo, seveda pa tudi o nadaljnjih korakih glede referendumske pobude). Premier Miro Cerar je bil pred koalicijskim vrhom skop s komentarji. »Vem le to, da je pobuda vložena. O tem bom spregovoril v prihodnjih dneh in natančno predstavil stališče,« je obljubil Cerar.
Lilijana Kozlovič, uradna govornica SMC, je medtem pobudo že opredelila kot nespametno in v škodo državi ter državljane pozvala, naj ne sodelujejo v takih političnih igricah.
V koaliciji pa kljub temu ni enotne podpore zakonu o drugem tiru. SD se, med drugim, sprašuje, ali je denimo sodelovanje Madžarske res nujno potrebno, je pred vrhom dejal predsednik SD Dejan Židan.
»Ne razumemo ozkih interesov pobudnikov referenduma, ki več kot očitno niso v korist Slovenije in državljanov, saj s pobudo ogrožajo možnost črpanja evropskih sredstev ter možnost za posojilo EIB in sodelovanje zalednih držav,« pa je popoldan glede Kovačičeve pobude rekel minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Napovedal je, da bo vlada projekt kljub temu nadaljevala, taka so namreč navodila predsednika vlade Cerarja. Če zakon pade, se bo na evropski razpis prijavila država Slovenija, a v tem primeru bo prijava manj verodostojna, je ocenil. »Ne bomo imeli definiranega investitorja, ne bo vključevanja zalednih držav in napovedanih kapitalskih vložkov,« je dejal.
Kdo stoji za Kovačičem?
Kovačič je medtem za Dnevnik zatrdil, da je pripravljen umakniti referendumsko zahtevo le, če vlada umakne zakon, a se hkrati zaveda, da je za kaj takega zelo malo možnosti. Referendum vidi kot priložnost, da bi projekt pocenili ter zgradili dvotirno progo. Predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo tudi – nekoliko ironično – zahteva, da bi drugi tir gradili z zgolj slovenskim denarjem. Ob tem naj poudarimo, da bo resnično vrednost projekta pokazal razpis, na katerega se bodo prijavili gradbeniki, medtem ko trase za enotirno progo ne določa zakon, pač pa državni prostorski načrt, ki je bil sprejet pred sedmimi leti.
Kovačič je sicer zatrdil, da njegova pobuda nima strankarske podpore (podprl pa ga je Sindikat vojakov Slovenije), to pa je po mnenju nekaterih vprašljivo. Emil Milan Pintar iz sveta za civilni nadzor je namreč rekel, da »sta se v zbiranje aktivno vključili dve politični stranki (SDS in GOD), zaradi česar se vsiljuje vprašanje, ali je v ospredju referendumske zahteve sploh še projekt oziroma zakon ali pa se je začelo klasično politično prerivanje med koalicijo in opozicijo, ki problem drugega tira postavlja na slepi tir«.
