Drugič pa, Leben, ki je svoj (dodiplomski) Master of Science, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, svojčas prevedel v (podiplomski) magistrski naslov (eh, po pomoti, kajpak, ki jo je ne brez težav priznal), zato za kratko nehal biti državni sekretar, nato pa se je vrnil na to funkcijo v drugem ministrstvu, morda vendarle niti v tej in takšni vladi Mira Cerarja ni najbolj verodostojna in zaupanja vredna oseba za predstavitev zakona, ki bo terjal razmeroma veliko količino davkoplačevalskega denarja.
Kot tudi projekt sam, z vsemi predori brez svetlobe na drugi strani in viadukti brez nosilcev, ki jih zanj koplje in postavlja Cerarjeva vlada, ni zgled verodostojnosti. Skoraj natančno leto dni je minilo, odkar je bilo ustanovljeno »namensko« podjetje 2TDK. Menda zato, da bi drugi tir (z)gradili v javno-zasebnem partnerstvu: slovenska država in tuji zasebni partnerji. Čeprav je bilo jasno, da morebitni partnerji, kakršne je takrat omenjal infrastrukturni minister Gašperšič, prej kot po zasebnem zaudarjajo po davkoplačevalskem kapitalu, evropskem, češkem, madžarskem ali nemara kitajskem, in da tudi EBRD ni ravno učbeniški »zasebni« partner, je ta dikcija veljala bolj ali manj vse do tega četrtka. Zdaj je očitno, da se je vlada sprijaznila z dejstvi, in je tako meni nič, tebi nič iz javno-zasebnega naredila javno-javno partnerstvo.
Nič hudega, vsi se učimo. Škoda le, ker se nekateri na živem telesu in tako dolgo, vse leto, četudi bi lahko že lani vedeli, da zasebnega kapitala za tovrstna infrastrukturna vlaganja navzlic poplavi denarja, ki so jo zagotavljale (in jo ECB še vedno) centralne banke, preprosto ne bo. Ker je pričakovani donos ne le prenizek, temveč nezadosten za servisiranje dolgoročnih kreditov, še zlasti po verjetnem postopnem dvigu obrestne mere.
Javno-javno partnerstvo torej, pri čemer še vedno ni uradno znano, čigavo. Madžarska? Slovaška? Češka? Vsekakor EU. Kolikšen donos in v kakšni obliki pričakujejo ti partnerji? Kaj nam jamči, da se ob takšni lastniški oziroma finančni konstrukciji (videti je, da niti vlada za zdaj ne razlikuje med eno in drugo) ne bo dogajalo natančno tisto, česar smo ob javnih naložbah že vajeni in do grla siti? Da ne bo celo še malo slabše, ker se bo h koritu rinilo še več lobističnih omrežij in njihovih političnih botrov.
Ne dajte se premotiti videzu. To, da je Leben predstavil predlog osnutka predloga zakona, pomeni natančno to, kar je bilo v četrtek videti. Čudno zlovešče skrpucalo, čeprav verjetno pravno neoporečno zapisano, s katerim je bilo treba zaradi »konkurenčnega«, državljanskega predloga zakona o drugem tiru na hitro v javnost še pred uskladitvijo. (Če na kaj, se je pri tej vladi mogoče zanesti na ponavljanje napak: 2TDK je ustanovila in to objavila, ne da bi imela direktorja; ni še bil, uganili ste, koalicijsko usklajen.) In državljanski konkurenci – ter javnosti – pokazati, da so tudi na vladni strani doktorji znanosti. Kar je, namreč, da je ob Lebnu stal in govoril tudi Rajko Pirnat kot avtor predloga osnutka predloga zakona, več kot dobrodošla noviteta. Če bo vlada odslej ob vsakem zakonskem predlogu predstavila tudi njegove avtorje, velja to novo transparentnost podpreti.
