»Rezultati so tu. Projekt smo z mrtve točke pripeljali do skorajšnje gradnje. Pripravljalna dela načrtujemo že za letošnje leto.« Tako je bil po koalicijskem posvetu optimističen državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben. Vse tri vladne stranke so namreč podprle zakon o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom, ki ga bo vlada obravnavala že na jutrišnji seji in ga nato po nujnem postopku poslala v državni zbor. Nujni postopek je po Lebnovih besedah ključen, ker želijo za projekt pridobiti evropska sredstva.
Za uskladitev z Luko Koper
Zaradi lovljenja rokov za evropska sredstva so v naglico pri sprejemanju zakona vsaj za zdaj privolili tudi v SD in DeSUS, vendar pa nekateri naši sogovorniki iz manjših koalicijskih strank napovedujejo burno parlamentarno razpravo. So pa predstavniki koalicije ministrstvu naložili, da okrepi dialog z zainteresiranimi skupinami, predvsem s predstavniki civilne iniciative, in da skuša v sodelovanju z njimi najti najboljšo rešitev. Prav tako koalicija pričakuje, da se bo Gašperšičevo ministrstvo pri projektu uskladilo z Luko Koper. Ta naj bi namreč imela največje koristi od projekta, vendar pa tega, da bi za njegovo uresničitev uvedli posebno dajatev na pretovor v koprskem pristanišču, ne sprejema.
Projekt drugi tir naj bi po napovedi ministrstva stal milijardo evrov. Do 250 milijonov evrov naj bi pridobili iz evropskih sredstev, iz proračuna naj bi Slovenija prispevala do 200 milijonov, nekaj kreditov naj bi najela pri Evropski investicijski banki, okoli 200 milijonov evrov pa bi primaknila še Madžarska. V koalicijskih SD in DeSUS so imeli v preteklosti o madžarskem partnerstvu nekatere pomisleke in so se spraševali, kaj bo naša vzhodna soseda zahtevala v zameno za svoj prispevek. Prvaka DeSUS Karla Erjavca je odgovor državnega sekretarja Lebna zadovoljil. »Ne zahtevajo ne deleža v Luki Koper in ne koncesije,« je dejal Erjavec.
Kakšen je interes Madžarske?
Manj zadovoljen s pojasnilom ministrstva je bil vodja poslancev SD Matjaž Han. »Ključnega podatka glede Madžarske nismo dobili, ker naj nekaterih stvari ne bi mogli javno povedati,« je dejal. Po naših informacijah naj bi Leben koalicijskim partnerjem sicer zaupal, da si Madžarska z vstopom v projekt drugi tir želi okrepiti Jantarjev koridor. Nekateri poznavalci pa kot glavni razlog za interes naše vzhodne sosede izpostavljajo, da ta ni uspela s svojimi predlogi glede reškega pristanišča. Sicer pa naj bi Madžarska vložek v drugi tir dobila povrnjen v tridesetih letih: delno iz pribitka k cestnini, ki bi ga na avtocesti med Ljubljano in Koprom plačevali vozniki težkih tovornih vozil, delno iz povečane uporabnine slovenskih železnic, delno pa iz že omenjene takse na pretovor v koprskem pristanišču.
