Avtomobila na prvi pogled delujeta podobno, pri čemer najbolj izstopata robustna sprednja dela, od katerih je mazdin agresivno »našpičen«, fordov pa elegantno »zaobljen«. Zunanja lepota se pri obeh prenese tudi v notranjost, a se podobnost konča, ko s pritiskom na gumb vklopite motorja in se z lepotcema zapeljete po cestah. Občutek, ki ga dobite ob sedenju za obema volanoma, je namreč preprosto drugačen, predvsem pa težko opisljiv z besedami. Recimo takole: medtem ko se pri krmiljenju japonskega štirikolesnika zdi vse tako, kot mora biti, in smo med vožnjo z njim neizmerno uživali, saj je že položaj za volanom takšen, da se voznik nemudoma »zlije« z vozilom, nas je pri mondeu od časa do časa nekaj zmotilo, nas na neki način »zbadalo«, da smo imeli občutek, kot da nekaj manjka, da skratka ni vse čisto tako, kot bi lahko bilo. S časom je sicer ta bledel, a podobnega užitka kot pri mazdi6 nismo občutili. Morda nas je še najbolj motil precej trd volanski obroč oziroma njegov mehanizem, ki preprosto ni bil tak, kot smo sicer vajeni pri večini Fordovih vozil. Pa še eno majceno prednost ima mazda6 v notranjosti – krmiljenje po digitalni plošči namreč omogoča z vrtljivim gumbom na sredinski konzoli, kar izboljša vozno izkušnjo, saj je med vožnjo tovrstno upravljanje varnejše, predvsem pa hitrejše. Pri mondeu vse skupaj poteka preko za dotik občutljivega zaslona, ki ima, tako kot praktično vsi, še vedno nekatere omejitve pri odzivnosti. Je pa po drugi strani res tudi, da lahko glavnino reči nastavite tudi z gumbi na volanu…
Na vožnjo in občutek pri njej seveda v bistveni meri vplivata tudi motor in menjalnik, zanimivo pa je, da nam je mazdin 2,2-litrski dizelski primerek s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom kljub več kot sto kilogramov manjši teži avtomobila na testu v povprečju popil pol litra bencina več kot fordov 2-litrski s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom (7,3:6,8). Po drugi strani pa teža in samodejni menjalnik nekaj vloge očitno odigrata pri odzivnosti. Pri praktično enaki moči (mazda 175 konjev/129 kilovatov, ford 180 KM/132 kW) prva do hitrosti 100 km/h zmore v osmih sekundah, medtem ko drugi potrebuje sedem desetink več.
Ob izbiri karavana ljudje pogosto gledajo na prostornost kabine in prtljažnega prostora, pri čemer sta si bila tekmeca precej enakovredna. A je res, da je bil ford ob tem pri skupni dolžini daljši za sedem centimetrov (287:280), pri medosni razdalji pa za kar deset (285:275), zato smo pričakovali, da bo tu tekmeca prehitel, pa ga (bistveno) ni. V prtljažniku je imel zgolj za tri litre več prostora (525:522), kar sicer v obeh primerih ni malo, a vseeno bi v tem razredu od obeh pričakovali še kakšen liter več, saj se z omenjenima številkama oba uvrščata blizu razrednega dna.
Ford mondeo sicer z izvedenko vignale poskrbi za poseben prestiž, ki se med drugim kaže pri zunanjem videzu, v notranjosti prinese denimo posebne usnjene in ob ogrevanih tudi hlajene prednje sedeže, ogrevano zadnjo klop in masažo tako voznikovega kot sovoznikovega sedeža, pa tudi (ali predvsem) posebne storitve, ki vsebujejo brezplačno zunanje in notranje čiščenje vozila do trikrat na leto v prvih petih letih lastništva, do tri brezplačne redne servise… Vsekakor dobrodošla novost, ki pa prinese tudi nekoliko višjo ceno: v primerjavi s sicer najvišje opremljenim mondeom titaniumom, ki je primerljiv z mazdinim najvišjim revolution top (oba prinašata zares veliko), po rednem ceniku za okoli pet tisočakov. Testni mondeo vignale je sicer stal 40.670 evrov in mazda6 32.590, a ko pri obeh izenačimo opremi in menjalnika ter upoštevamo popuste, sta si pravzaprav zelo blizu. Več pa v sklepu.
