Spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar,

Sporočilo ministrstva za finance se nanaša na srečanje finančnih ministrov EU v Bruslju marca 2017 in, kar se tiče knjige, prinaša dve pomembni informaciji. Prva, spodbudna, je, da so se udeleženci srečanja strinjali s poenotenjem davčne obravnave tiskanih in elektronskih publikacij oziroma bi članice EU za oboje lahko uporabljale znižane stopnje DDV. Slovenija ima namreč eno najvišjih davčnih stopenj v Evropi na elektronske publikacije in znižanje davčne stopnje se nam zdi pomemben korak, saj bo gotovo pripomogel k pestrejši ponudbi tovrstnega gradiva tudi v slovenskem jeziku. Z mnenjem finančne ministrice se v tej točki strinjamo in ga podpiramo.

Druga informacija ministrstva za finance se nanaša na to, da je večina finančnih ministrov EU nasprotovala temu, da bi se tiskane in elektronske publikacije obdavčile s stopnjo, nižjo od pet, oziroma da bi zanje uvedli ničelno stopnjo DDV. Zadržanost evropskih finančnih ministrov pri uvedbi ničelne oziroma nižje stopnje DDV kot 5 odstotkov je neupravičena, če vemo, da so bile nekaterim članicam že v okviru pristopnih pogodb odobrene posebne izjeme in lahko za določene tiskane publikacije uporabljajo zelo nizke stopnje ali celo ničelno stopnjo. Ničelno stopnjo DDV na knjige imata Velika Britanija in Irska, nižjo ali enako kot 5 odstotkov pa imajo Španija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija.

Novica ministrstva za finance prinaša še stavek, da ima Slovenija velike zadržke glede možnosti uvajanja novih superznižanih in ničelnih stopenj. Tudi ta pomislek razumemo, vendar, kot je zapisano v prejšnjem odstavku, je tovrstna izjema pri obdavčenju knjige že leta v veljavi v številnih državah EU in ne bi predstavljala novosti. Podpisane je ta stavek presenetil tudi zato, ker se je Slovenija v preteklosti v okviru EU že zavzemala za ničelno stopnjo DDV za knjige.

Leta 2006 je nemajhen del založniške sredine v Sloveniji premotil premislek o dvigu DDV na knjigo; v silni stiski, ki jo je predlog porajal, je založba Sanje organizirala spletno podpisovanje peticije proti dvigu davka na knjigo, tj. s predlogom ničelne davčne stopnje za knjigo. Iniciativa se je naslonila na neovrgljiv vpliv knjige in besede na identiteto slovenskega naroda, ne nazadnje na njuno ključno državotvorno moč. Podpisi podpornikov so se naglo zgostili; strinjajoči so brž šteli 7365 knjigoljubk in knjigoljubov (med njimi je na 972. mestu tudi minister za kulturo v sedanji vladi, gospod Tone Peršak). Zavoljo dvoma o verodostojnosti podpisov je pobuda spodbudila fizično zbiranje podpisov tudi v knjižnicah, knjigarnah in kulturnih ustanovah v Avstriji in Italiji. Kritična javnost, ki je verjela v smotrnost pobude, je naposled obsegala šestnajst tisoč podpisov na papirju in poleg tega tudi že omenjene spletne podpise; 3. oktobra 2006 je bila njih celota izročena takratnemu predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Res število zbranih podpisov ne doseže niti polovice obiskovalcev največjega slovenskega knjižnega sejma, a zbiranje ni bilo organizirano kot referendumsko, temveč z namenom izkaza kulturne volje in spoštovanja do knjige.

Slovenija je leta 2006 podpisala tudi ratifikacijo Unescove konvencije o varovanju in promociji raznolikosti kulturnih izrazov in se tako med drugim zavezala, da bo država skrbela za vključevanje kulture v svoje razvojne politike na vseh ravneh, da bo ustvarila razmere, ugodne za trajnostni razvoj, in v okviru tega podpirala vidike, povezane z varovanjem in s spodbujanjem raznolikosti kulturnih izrazov. Uvedba ničelne stopnje DDV za knjigo bi pomenila, da uresničuje svoje obveznosti do konvencije.

Predlog dviga DDV na knjige leta 2006 v Sloveniji ni bil sprejet, na plodna tla je padla tudi pobuda o ničelni stopnji DDV za knjige in se leta 2008 zapisala v koalicijsko pogodbo vlade, v kateri sta sodelovali tudi vaši partnerski stranki SD in DeSUS. Zaveza, da se bodo pristojni zavzeli za sprožitev postopka v EU za uveljavitev ničelne stopnje DDV za knjigo, ker da je davčna obtežba knjige, znanilke prebujenja, boleče diskriminatorna, tolikanj bolj spričo naravnih zakonitosti slovenskega trga, je bila izražena s spoštljivostjo in potrebno resnostjo.

Ministrica za kulturo v omenjeni vladi, Majda Širca, je vprašanje ničelne stopnje DDV za knjigo sprožila na neformalnih srečanjih ministrov za kulturo v Barceloni leta 2009 in Budimpešti leta 2011 ter formalno v Bruslju na odboru za kulturo EU leta 2010, kjer so njen predlog podprle tudi manjše članice (Irska, Belgija, Slovaška, Finska, Malta, Litva, Luksemburg). Ministričin poudarek je iskreno podpiral tudi tedanji francoski minister za kulturo Frédéric Mitterrand, s katerim sta 28. marca 2011 javnosti predstavila manifest Deset razsežnosti kulturnega boja. Prav tako je predlog o ničelni stopnji davka na knjigo podpiral tudi tedanji slovenski minister za finance, dr. France Križanič.

Ugotovili smo tudi, da je državni zbor 27. septembra 2011 sprejel Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU. V poglavju Kultura in avdiovizualna politika je med drugim zapisano, da si bo Slovenija prizadevala za uveljavitev ničelne stopnje davka na knjigo, saj nam to narekuje majhnost našega jezikovnega trga.

Razumemo, da ima vsaka posamezna vlada svoje interese, a pri knjigi bi morali preseči strankarsko politiko in stopiti skupaj ter enotno stati za predlogi, podanimi v Barceloni, Bruslju in Budimpešti. Vsled nasprotovanj lastnemu predlogu oziroma zadržkov glede njega se utemeljeno zastavlja vprašanje verodostojnosti slovenske države kot članice EU. Utemeljitev nasprotovanja s strani ministrstva za finance, objavljena v časniku Delo 24. marca 2017 v prispevku Knjiga ni Vuittonova torbica, ne zdrži resne presoje. Zaradi tovrstnega razmišljanja omenjenega ministrstva bi podpisniki želeli še pred jesensko razpravo o prihodnosti sistema DDV v Bruslju dobiti priložnost, da odločevalcem predstavimo svoj pogled na problematiko.

Spoštovani predsednik vlade Miro Cerar (tudi sam avtor in prejemnik nagrade zlata hruška za izvirno slovensko poučno knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo), prijazno vas pozivamo, da ponovno premotrite vse ključne sestavine ničelne stopnje za knjigo in elektronsko knjigo, ki sta ta hip nedopustno obremenjeni (celo v svetovnem merilu). Prepričani smo, da moremo in moramo s pobudo, ki je bila leta 2010 zaupana relevantnim ustanovam EU, in sprejetjem ničelne stopnje DDV za knjigo potrditi, da smo verodostojna članica EU in država, ki spoštuje mednarodne zaveze. In da se polnovredno zavedamo, kako pomemben je naš glas.

Ničelna stopnja DDV za tiskano in elektronsko knjigo bo imela pozitiven vpliv na vse deležnike, povezane s knjigo. Celotna veriga je v krizi, ki jo je lepo opisal Vinko Möderndorfer na letošnji podelitvi Prešernovih nagrad. Ničelna stopnja DDV za knjigo naj bo naložba države. Jamčimo, da se bo povrnila, saj ima vsaka investicija v kulturo posredne in neposredne učinke na slovensko gospodarstvo in družbo kot celoto.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev DURDA STRSOGLAVEC

Društvo slovenskih založnikov ANDREJA KAVČIČ

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije DR. SABINA FRAS POPOVIČ

Lektorsko društvo Slovenije KRISTINA M. PUČNIK

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev BOJAN ŠVIGELJ

Pobudnik peticije za ničelno stopnjo DDV-ja za knjige in eden prvih sopodpisnikov ROK ZAVRTANIK, JOŽE PIANO