Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se bo prihodnji teden v Beli hiši prvič sešel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pogovor voditeljev vojaško najmočnejše in četrte najmočnejše države v zvezi Nato pa ne bo preprost. Meddržavne odnose namreč močno bremeni ameriška napoved, da bo za osvoboditev sirskega mesta Raka, prestolnice samooklicane Islamske države Abu Bakr Al Bagdadija, kurdsko ljudsko milico YPG oborožila s težkim orožjem. Minometi, mitraljezi, oklepniki, naprave za nočno opazovanje in strelivo so na spisku orožja, ki ga bo poslej deležna ameriška zavezniška uporniška skupina.
Turčija želi preklic odločitve
Čeprav se je ofenziva na Rako uradno začela že novembra, se pravi boji s podeželja še niso preselili do samega mesta. Oboroževanje kurdske milice YPG, ki jo Ankara šteje za teroristično organizacijo in podaljšek v Turčiji prepovedane kurdske delavske stranke PKK, sicer ne predstavlja velikega političnega zasuka Trumpove administracije. Že Obamova je YPG podpirala kot svojo najtesnejšo zaveznico v boju proti Islamski državi v Siriji in s tem vedno znova prihajala v nesoglasja s turško vlado, ki se že dlje časa boji, da bi YPG na severu Sirije ob Turčiji uspela vzpostaviti velik osvobojen pas ozemlja.
Ameriško odločitev za dobavo težkega orožja so v Ankari označili za popolnoma nesprejemljivo in za nadaljevanje politike, ki ne služi nikomur. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki v Washington prihaja politično okrepljen z dobljenim referendumom o ustavnih spremembah, si želi, da bi Trump preklical svojo odločitev. Ker se bo glavnina pogovorov med predsednikoma odvijala prav glede vprašanj boja proti terorizmu, se utegnejo še enkrat pokazati različna stališča obeh držav do državljanske vojne v Siriji. »Boj proti Islamski državi se ne sme voditi s pomočjo terorističnih skupin,« pravi Erdogan in s tem namiguje na ameriško oboroževanje YPG. Toda tako ZDA kot Turčija sta v minulih letih s ciljem, da bi padel Asadov režim, podpirali tudi skrajne islamistične upornike.
Že dlje časa zaostreni odnosi
Kako bo napoved oboroževanja YPG, ki bi se po zagotovilih Pentagona lahko zgodilo že kmalu, zaostrilo meddržavne odnose in nadaljevanje boja proti Islamski državi v Siriji, je še povsem odprto. Turčija opozarja, da je YPG že v preteklosti dostavljeno lahko orožje uporabila tudi proti turškim vojakom in enaka bojazen v Ankari obstaja tudi po napovedi dobave težkega orožja. Ameriška letala svoje napade v Siriji izvajajo iz turškega letalskega oporišča Incirlik. V preteklih tednih, ko je prišlo do vnovičnih napetosti med Washingtonom in Ankaro – ponovno zaradi skupnih ameriških in kurdskih patrulj ob sirsko-turški meji in turškega zračnega napada na oporišče Kurdov, kjer so bili tudi ameriški vojaki – so ameriški lovci iz Turčije vzletali in pristajali nemoteno. Na severu Sirije deluje okoli 1000 ameriških in britanskih vojakov, ki podpirajo uporniške demokratične sile (SDF), katerih del je tudi milica YPG.
Turčija ostro nasprotuje ameriškemu razmišljanju, da je uspešno kopensko ofenzivo na Rako možno izvesti samo s pomočjo YPG. Sami so že pred časom ponudili sodelovanje pri ofenzivi na prestolnico Islamske države, vendar je ameriška administracija pomoč turške vojske zavrnila. Vse tesnejše turško sodelovanje z Rusijo in Iranom v sirski državljanski vojni, kjer se globalne in regionalne sile še vedno razlikujejo pri stališčih do politične prihodnosti predsednika Bašarja Al Asada, so še ena skrb ameriške administracije. Poleg napetosti zaradi Sirije so meddržavni odnosi med Turčijo in ZDA že od lanskega poletja obremenjeni tudi z notranjepolitičnimi vprašanji. Ankara namreč vse odtlej čaka na ameriško izročitev klerika Fethullaha Gülena, ki ga obtožuje priprave spodletelega vojaškega puča.
