Besedna vojna med Nemčijo in Turčijo se zaostruje. Potem ko je Nemčija prepovedala nastope turških ministrov na zborovanjih v Nemčiji živečih turških podpornikov predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in je slednji Nemčijo obtožil uporabe nacističnih metod, se je zdaj v spor vključila še nemška obveščevalna služba. Ocenila je, da ni dokazov, da bi bil za organizacijo lanskoletnega poskusa državnega udara v Turčiji odgovoren v ZDA živeči pridigar Fethullah Gülen. V Turčiji izjave razumljivo niso sprejeli dobrohotno, saj Gülenove pripadnike po vsem svetu, tudi v Nemčiji, preganjajo prav zaradi obtožb o organizaciji puča.
Dodatno so olja na ogenj prilile sobotne demonstracije Kurdov v Frankfurtu. Zbralo se je kakšnih 30.000 protestnikov, ki so vzklikali gesla proti Erdoganu in mahali z zastavami prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in slikami njenega ustanovitelja. Med protestniki je bilo slišati pozive Nemčiji, naj uvede gospodarske sankcije proti Turčiji, saj da je Erdogan terorist. Turčija je po teh demonstracijah Berlin obtožila, da podpira delovanje prepovedane stranke, in na zagovor poklicala nemškega veleposlanika v Ankari. Prepričani so tudi, da bi morala Nemčija shod Kurdov prepovedati, kot je storila v več primerih zborovanj v podporo Erdoganu. Slednji je nemško kanclerko Angelo Merkel neposredno obtožil, da ščiti okoli 4500 »teroristov«, pripadnikov PKK, o katerih je Turčija nemške oblasti obvestila, a so ji te izročile zgolj tri osumljence. Ob tem velja dodati, da je Kurdska delavska stranka v Nemčiji prepovedana kot teroristična organizacija že vse od leta 1993.
Bojazen pred gostitvijo spora Kurdov in Turkov
Ker v Nemčiji živi okoli 1,5 milijona turških državljanov in več 100.000 pripadnikov kurdske narodnosti, si nemške oblasti prizadevajo, da se spori med Turki in Kurdi ne bi prenesli na nemška tla. To je en od razlogov, da nemške oblasti niso dovolile turškim ministrom voditi volilne kampanje v podporo Erdoganu na nemških tleh.
Turške oblasti zdaj sicer sporočajo, da do referenduma v Nemčiji ne predvidevajo več nastopov turških ministrov. Po Nemčiji so se medtem začeli mobilizirati tudi Erdoganovi nasprotniki. Po Frankfurtu je mogoče videti stojnice s protireferendumsko kampanjo, na njih pa tudi mladoletne Turke, ki še niti nimajo volilne pravice.
Nemško-turška besedna vojna je segla celo v sam vrh nemške politike. Novi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v prvem uradnem govoru na tem položaju ostro nastopil proti Erdoganu. Opozoril ga je, da uničuje demokratično Turčijo, ki so jo mukoma gradili več desetletij, in pozval, naj vendar spoštuje pravno državo ter svobodo medijev in novinarjev. Ob tem ga je pozval, naj spusti na svobodo novinarja nemškega časnika Die Zeit Deniza Jucela, ki je v zaporu na podlagi suma, da je nemški vohun, kar v Nemčiji označujejo za smešno. Turški predsednik je retoriko še zaostril z grožnjo zahodnjakom, da po svetu ne bodo več varni.
Avstrija spreminja zakonodajo za nastope tujih politikov
Zaradi sporov, v katere se je z več državami pred referendumom zapletla Turčija, je nekatere prestolnice spodbudilo, da prevetrijo zakonodajo, ki ureja delovanje tujih politikov na njihovih tleh. Avstrija denimo namerava zakonodajo prilagoditi tako, da bo vlada od primera do primera odločala, ali nek tuj politik lahko nastopi na predvolilnem shodu ali ne. O amandmaju so se stranke uskladile presenetljivo hitro, parlament pa bo o njem razpravljal prihodnji teden. Možnost prepovedi bo splošna, s čimer želijo politiki prikriti, da amandma sprejemajo prav zaradi Turčije, in da teče tako hitro zato, ker je turški referendum že zelo blizu.
