Južni Korejci novega voditelja države volijo po globoki enoletni politični krizi, ki je ljudi množično popeljala na ulice in prejšnjo predsednico Park Geun Hye pripeljala v pripor zaradi korupcijskega ravnanja. Hkrati se Korejski polotok sooča z eno najhujših varnostnih kriz zaradi severnokorejskega žvenketanja z raketnim in jedrskim orožjem, ki pa sodeč po odzivih volilcev v predvolilni kampanji pri njihovem glasovanju ne bo igrala glavne vloge.
Večino glasov v volilnem sistemu, ki pozna samo en volilni krog, naj bi dobil levo usmerjeni kandidat Moon Jae Inu, odvetnik za področje človekovih pravic, ki ne podpira sedanjega »oboroženega miru« s Pjongjangom, ampak je pripravljen odpreti vrata dialogu s severnimi sosedi. Zaupanje sodržavljanov si je pridobival predvsem z naslavljanjem socialne neenakosti, (pre)moči družinsko vodenih gospodarskih konglomeratov, znanih kot chaebol, ter vse večje nezaposlenosti, ki se je približala devetim odstotkom.
Postopek odstavitve južnokorejske predsednice ni zgolj razkril izrednega vpliva družinskih konglomeratov na najvišje oblastne predstavnike, ampak tudi njihovo trdoživost. Že v preteklosti so razni predsedniški kandidati obljubljali zakonodajo, ki bo onemogočila nepregledno in vprašljivo sklepanje donosnih poslov z državo prek družinskih povezav in znanstev, v kakršne se je zapletla tudi Parkova s svojo vplivno prijateljico iz mladosti Choi Soon Sil. Moon je napovedal, da se bo chaebolov lotil s povečano močjo malih delničarjev pri imenovanju uprav in tako razbil družinski nadzor v njih. Priljubljenost pri tistih, ki se v tem svojstvenem zaprtem sistemu bogatenja počutijo odrinjene, pa si je pridobival tudi z obljubami o večji obdavčitvi premožnih ter 810.000 delovnih mestih v javnem sektorju v boju proti najvišji nezaposlenosti od preloma stoletja sem. V svojem zadnjem predvolilnem nastopu je poudarjeno pozival še k nacionalni enotnosti. »Brez združene moči vseh bo (nova vlada) klecala od samega začetka. Samo združeni lahko premagamo krizo,« je dejal na včerajšnjem zborovanju v Seulu.
Moon za dialog s Pjongjangom
Moonov najbližji tekmec Hong Joon Pyo, ki pa za njim v javnomnenjskih raziskavah zaostaja za dvajset odstotnih točk, ga je zato razglašal za nevarnega levičarja. »Za kandidaturo sem se odločil, da preprečim levičarjem prevzem oblasti in da zavarujem svobodno Republiko Korejo. Zmagali bomo. Resnica porazi laž. Pravica bo premagala hipokrizijo,« je prepričeval volilce, ko jim je hkrati slikovito obljubljal, da bo »korupcijo očistil v pralnem stroju« ter zlomil moč sindikatov. Postavil se je tudi na stran konglomeratov, ki so po njegovem prepričanju pomembni za nacionalno gospodarstvo in bi jim zanj nepotrebna regulacija zgolj škodovala. Proti regulaciji, ki jo napoveduje Moon, se je oglasil tudi tretji najmočnejši kandidat z okoli 18-odstotno podporo Ahn Cheol Soo. Računalniški podjetnik, ki ga razglašajo za korejskega Billa Gatesa, sam pa se ima za »konservativca pri varnostnih vprašanjih in reformista pri gospodarskih zadevah«, trdi, da se vlada ne sme preveč vmešavati v zasebni sektor, ampak naj se osredotoča na trg, ki bo pravičen in prijazen do inovacij.
V nasprotju z Ahnom in Hongom je Moon skeptičen do popolne naslonitve države na ZDA. Zavezništvo z Washingtonom je zanj sicer ključno za varnost države, ni se pa strinjal z namestitvijo ameriških protiraketnih sistemov THAAD, ki razburja sosednjo Kitajsko. Z dosedanjo vlado sklenjenega sporazuma ne namerava načenjati, meni pa, da si tudi Trump želi rešitve spora s Severno Korejo s pogajanji.
