Mestna občina Ljubljana je včeraj razkazala popolnoma prenovljeno Švicarijo oziroma nekdanji hotel Tivoli, ki ga je družba Dema plus s podizvajalci prenavljala vse od konca leta 2015. Prenovljena stavba bo po novem imela naziv Ustvarjalni center Švicarija, ki bo deloval pod okriljem javnega zavoda Mednarodni grafični likovni center, ki ima sedež v bližnjem gradu Tivoli. Švicarija bo že kmalu gostila tudi svoj prvi dogodek, in sicer bo gostila del osrednje razstave v sklopu 32. grafičnega bienala, ki bo potekal od 16. junija do 29. oktobra.

Švicarija bo skupaj z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom tvorila novo kulturno, izobraževalno in družabno središče v parku Tivoli, so si zamislili na občini. Poleg tega bodo v prenovljeni Švicariji prostor za ustvarjanje našli umetniki, saj je v njej 16 umetniških ateljejev. Umetniki se bodo po prvotnih napovedih občine v nekdanje hotelske sobe lahko vselili predvidoma konec letošnjega leta. Občina namerava jeseni objaviti javni razpis za nakup manjkajoče opreme, ki bo potrebna za ureditev ateljejev.

Prenova Švicarije, ki je od oktobra 2013 zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je bila dolgotrajen in zahteven projekt. Najbolj vpadljiva sprememba od zunaj je vsekakor bela fasada in pas nageljnov, ki sta to znamenito ljubljansko stavbo krasila pred desetletji in preden jo je zamenjala rumena fasada. Stavba je sedaj tudi nekoliko bolj vidna z Jakopičevega sprehajališča, saj so z roba ploščadi pred Švicarijo posekali nekaj dreves in tako odprli razgled na to umetnino arhitekta Cirila Metoda Kocha.

Izvajalci prenove so vse lesene elemente, ki krasijo Švicarijo, poskusili v čim večji meri ohraniti v originalu, zato so jih le očistili in zaščitili s premazom. Zamenjali so le tiste kose lesa, ki so bili preveč dotrajani. V notranjosti nekdanjega hotela Tivoli pa najbolj preseneti sedaj velik odprt prostor v pritličju, ki je bil nekoč ves prezidan.

Prezidani so bili tudi nekateri drugi prostori, ki so jih do leta 2012 uporabljali nekdanji stanovalci in uporabniki Švicarije. Vse naknadno postavljene zidove so delavci odstranili in prenovili lesene dele, na stenah pa so našli precej starih poslikav. Tudi te so v največji meri poskusili ohraniti in restavrirati. S prenovo se je Švicarija tudi nekoliko modernizirala, saj je na primer dobila dvigalo, ki bo umetnikom omogočalo, da iz ateljejev prepeljejo večje kose umetnin.