Švicarijo, zgradbo, ki se v parku Tivoli pne za gradom Tivoli, prenavljajo že dobro leto, dela naj bi predvidoma končali konec marca naslednjega leta. Jerneja Batič z občinskega oddelka za kulturo, ki bdi nad prenovo tega kulturnega spomenika, pa je povedala, da so med prenovo našli marsikaj, česar niso pričakovali in jih je prijetno presenetilo.
Pri odstranjevanju nekega novejšega pregradnega zidu so delavci naleteli na povsem zazidana vrata. Nekdanjim stanovalcem se očitno ni ljubilo odstranjevati vrat, zato so jih enostavno pozidali. Ker so bila lesena vrata desetletja skrita v zidu, so se lepo ohranila, zato jih bodo uporabili v prenovljeni stavbi. Poleg tega so odkrili celo stara drsna vrata, ki jih bodo prav tako ohranili, je zagotovila Batičeva. Z omenjenimi drsnimi vrati bo namreč mogoče zapreti prostor, v katerem je predviden lokal, ki bo po odprtju prenovljene Švicarije deloval v pritličnem in za javnost odprtem delu.
Dodaten denar za zaščito brežine
V enem od pritličnih prostorov so delavci morali odstraniti pregrajen strop. Na stenah nad višino spuščenega stropa pa so se pokazale lepe stenske poslikave, ki jih bodo restavrirali, je dejala Batičeva. Tudi v nekaterih drugih prostorih so se ohranili večji ali manjši deli starih stenskih poslikav. Večino jih bodo morali restavrirati, saj so se poslikave le v eni sobi praktično v celoti ohranile.
Batičeva je tudi omenila, da bodo okoli Švicarije speljali krožno pot in uredili ploščad. »Da bi ohranili simbolično povezavo med Švicarijo in mestom, bomo z roba ploščadi pred stavbo odstranili nekaj dreves. Tako se bo sprostil pogled na ljubljanski grad,« je dejala Batičeva. Velja omeniti, da je arhitekt Matjaž Bolčina iz biroja Arrea, ki je pripravil projekt prenove, lansko leto pojasnil, da je bila ploščad pred Švicarijo v preteklosti gola. »Ta drevesa so se samozasadila. Včasih si prišel do roba ploščadi in si videl vse od tivolskega do ljubljanskega gradu,« je takrat povedal Bolčina.
Po dobrem letu prenove je tudi jasno, da sprva načrtovana sredstva ne bodo zadostovala. Tako je Mestna občina Ljubljana z glavnim izvajalcem družbo Dema plus podpisala štiri anekse k osnovni pogodbi. Medtem ko vrednost del v osnovni pogodbi znaša 4,2 milijona evrov, je občina z zadnjim aneksom Demi plus priznala za 360.000 evrov dodatnih del, s preostalimi tremi aneksi pa je glavni izvajalec z občino uredil razmerja z novimi podizvajalci.
Kot je pojasnila Batičeva, so dodatna dela predvsem posledica dodatnih konservatorsko-restavratorskih del in sprememb pri projektu prenove zaradi zagotavljanja primerne statike zgradbe brez večjih posegov v kulturno dediščino. V vrednost aneksa je vključena tudi ureditev brežine za Švicarijo. To bodo delavci prekrili s posebno tkanino, ki bo preprečevala morebitno plazenje zemljine k stavbi.
»Bilo bi neodgovorno, če bi brežino nezaščiteno pustili čez zimo,« je pojasnila Meta Gabron iz občinske službe za razvojne projekte in investicije. Kot so dodatno pojasnili na oddelku za kulturo in v službi za razvojne projekte, jim bo sklenitev aneksa omogočala »hitrejše dokončanje objekta in njegovo zavarovanje pred jesenskimi in zimskimi padavinami ter posledično potencialnimi poškodbami že izvedenih del«.
