Očitno bo jutri, ko bo drugi krog francoskih predsedniških volitev, novi voditelj države postal 39-letni Emmanuel Macron, ki ga Francija pred tremi leti, preden je postal gospodarski minister, sploh ni poznala. Vse ankete kažejo, da je po sredinem agresivnem televizijskem soočenju, v katerem je z nizkimi udarci začela in prednjačila 48-letna Marine Le Pen, povečal prednost, tako da bi lahko dobil več kot 60 odstotkov glasov. Čim več jih bo dobil, večje so njegove možnosti, da bo junija z absolutno večino zmagal še na parlamentarnih volitvah, kar bi mu omogočilo, da ne bi bil odvisen od drugih političnih skupin v nacionalni skupščini.
Macronu manjkajo glasovi delavcev
Sredinski Macron bi za večji izkupiček potreboval predvsem več glasov volilcev, ki so v prvem krogu dali glas radikalnemu levičarju Jean-Lucu Mélenchonu. Tako ni naključje, da je za zadnje dejanje svoje volilne kampanje izbral Albi, mesto na jugu Francije, s katerim je povezano ime legendarnega delavskega voditelja in pacifista Jeana Jaurèsa (1859–1914). Tam se je Macron srečal z delavci, sindikalisti pa so ga takoj zasuli z obtožbami, da hoče kot »kandidat bankirjev« zmanjšati pravice delavcev. Kot je v njegovi navadi, se je poskušal pogovoriti z njimi. Pojasnil jim je, da želi dati prednost dogovarjanju v podjetjih pred dogovarjanjem na nacionalni ravni, ker vidi v tej pragmatičnosti na ravni podjetij možnost za zmanjšanje velike brezposelnosti. Obenem je grajal »cinizem podjetij«, ki se pehajo za dobičkom na račun zaposlenih. »Predvsem bi rad v prihodnjih letih razvil soupravljanje delavcev v podjetjih,« je še dejal, čeprav je v programu zavrnil možnost, da bi tako kot v Nemčiji polovico sedežev v nadzornih svetih imeli zaposleni. Sicer sta tako vodstvo najpomembnejšega levičarskega sindikata CGT kot Komunistična stranka Francije »v imenu boja proti fašizmu« pozvala svoje člane, naj glasujejo za Macrona. Obenem pa sindikalisti napovedujejo: »Če bo treba, bomo v prvih vrstah boja proti njegovemu odpravljanju delavskih pravic.« Vsekakor bi morebitni Macronov zakon o delu, ki bi vodil do lažjega odpuščanja, sprožil stavke in demonstracije.
Le Penova v mestu kronanja
Le Penova pa je včeraj nepričakovano obiskala stolnico v mestu Reims. Pred cerkvijo, kjer so bili od 11. stoletja kronani skoraj vsi francoski kralji, je kandidatko skrajne desnice izžvižgalo okoli sto ljudi. Sicer je imela svoj zadnji predvolilni govor v vasi Ennemain na severu Francije, ki ima 220 prebivalcev. Na očitke, da je bila med televizijskim soočenjem agresivna, je dejala: »V tem soočenju sem bila glas ljudstva, izražala sem jezo tihe večine, ki ne more več prenašati zapuščenosti, v katero je bila porinjena.« Pri tem je mislila na zelo konkretne ljudi, kot sta »podjetnik, ki ne more več plačati računov,« in »brezposelni, ki vidi prihajati tuje delavce na Macronovem avtobusu«. (Macron je kot gospodarski minister spodbujal avtobusni prevoz.) Dejala je še: »Moj glas je bil samo odmev socialnega nasilja, ki bo prej ali pozneje izbruhnilo v naši državi.« Torej stavi na stavke in demonstracije proti novemu Macronovemu zakonu o delu.
Čeprav sama trdi, da so njen televizijski nastop grajali samo predstavniki vladajoče elite, pa so ga v resnici tudi nekateri v njenih vrstah. Celo njen oče, ki jo kljub odmevnem sporu leta 2015 zdaj podpira, je dejal: »Morda ni bila ravno kos nasprotniku.« Mnogi iz njene Nacionalne fronte se zdaj bojijo, da bo večina še neodločenih glasovala za Macrona.
